Prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-2/2015
Kategorije: Dokument v izdelavi, Kršitev postopka
POVZETEK:IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izrek odločbe nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je pritožbi prosilca IP ugodil in zadevo vrnil v ponoven postopek. Organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ob tem ni sledil določbam ZDIJZ in ZUP, ki urejajo postopek s pisno zahtevo za posredovanje ifnormacij javnega značaja. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je organ zahtevo prosilca v izpodbijanem delu zavrnil s sklicevanjem na izjemo dokumenta v postopku izdelave (str. 3, tč. 2 obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko je v dopisu IP z dne 12. 2. 2015 organ pojasnil, da naj z dokumenti, ki jih v tej točki zahteva prosilec, ne bi razpolagal, vso razpoložljivo dokumentacijo naj bi prosilcu že posredoval. Obrazložitev organa je tako sama s sabo v nasprotju, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, o katerih dokumentih je v tem delu organ sploh odločal (torej, kateri dokumenti konkretno naj bi še bili v fazi postopka izdelave, v kakšni fazi naj bi bili, kdo je pri organu zadolžen za pripravo teh dokumentov in kdaj predvidoma naj bi bili dokumenti zaključeni). Organ se v izpodbijani odločbi tudi ni konkretno opredelil glede tega, kakšno napačno razumevanje naj bi povzročilo razkritje teh dokumentov.ODLOČBA:Številka: 090-2/2015/5
Datum: 27. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 12. 12. 2014, št. 0900-0021/2014, Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 1. točka drugega odstavka izreka odločbe Občine Škofja Loka z dne 12. 12. 2014, št. 0900-0021/2014 odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja, prevrednotenja, sklepe ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je Občina Škofja Loka uporabila takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imela izpolnjene zakonske pogoje) vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
IP je dne 5. 1. 2015 s strani organa prejel v reševanje pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 0900-0021/2012 z dne 12. 12. 2014 (dalje izpodbijana odločba). Organ je navedel, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca delno zavrnil:
1. V delu zahteve prosilca z dne 8. 9. 2014, ki se nanaša na podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, s spremembami in dopolnitvami) in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja, prevrednotenja, sklepe ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je Občina Škofja Loka uporabila takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imela izpolnjene zakonske pogoje.
2. Glede zgodovinskih izpiskov vseh knjigovodskih dogodkov v zvezi z vsakim posameznim osnovnim sredstvom od pridobitve do danes;
3. V delu, ki se nanaša na končna poročila pri projektih, ki so bili financirani tudi s sredstvi evropske kohezijske politike;
4. Glede informacij o sredstvih, ki jih je dobila Občina Škofja Loka ali drug izvajalec storitve oskrbe s storitvami kanalizacijskega omrežja na območju sedanje Občine Škofja Loka, od začetka izvajanja te storitve do danes od Evropske unije in države ali kateregakoli drugega organa v zadnjih letih in jih je upoštevala pri pripravi Programa opremljanja stavbnih zemljišč (maj 2014);
5. Glede podatkov o tem, koliko komunalnega prispevka za kanalizacijo bo pobrano po posameznih projektih oz. naseljih in so bili ti projekti zajeti v program opremljanja.
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prosilec pri njem, dne 5. 6. 2014, vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, dne 11. 7. 2014 je na naroku svojo zahtevo še dopolnil. Nato mu je organ dne 4. 8. 2014 posredoval informacije javnega značaja, dne 6. 8. 2014 pa je prosilec vložil pritožbo, da informacija, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval, v zahtevku pa je dodatno specificiral postavke iz zahteve in na novo še navedel zahtevo za izročitev dodatne dokumentacije. Dne 11. 8. 2014 je organ prosilcu pojasnil prej posredovane informacije in mu poslal še dodatne informacije. Za tem je organ, dne 12. 8. 2014, prejel odstop že navedene prosilčeve pritožbe od Informacijskega pooblaščenca. Naknadno je prosilec, dne 8. 9. 2014, pri organu vložil t.i. pritožbo, ki jo je organ obravnaval kot novo zahtevo za informacijo javnega značaja, ker je prosilec zamudil pritožbeni rok in je zahteval tudi nove informacije. Organ je prosilca, zaradi nerazumevanja zahtevanega in posledično dopolnitve zahteve, povabil na narok, ki pa se mu je prosilec, z elektronskim sporočilom z dne 25. 9. 2014, odpovedal. Zaradi navedenega je organ obravnaval celotno vlogo kot nepopolno, vendar se je kljub temu odločil za nadaljevanje tega novega postopka, v smislu lastnega razumevanja zahteve. Organ v nadaljevanju pojasnjuje, katere informacije je prosilec zahteval v zahtevi z dne 8. 9. 2014 in zakaj je dostop do njih zavrnil. Glede zahteve prosilca za posredovanje podatkov o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, s spremembami in dopolnitvami) in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja, prevrednotenja, sklepe ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je Občina Škofja Loka uporabila takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imela izpolnjene zakonske pogoje, organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (str. 3, tč. 2) pojasnjuje, da organ prosilcu, ob izpodbijani odločbi, posreduje Pogodbo o prenosu infrastrukture – sifonsko prečkanje Sore v javno last občini in upravljanje komunali in o ustanovitvi služnosti št. 354-23/2012 z dne 22. 11. 2013, Pogodbo o prodaji fekalne kanalizacije z dne 15. 3. 2010 in Poročilo o izvršeni oceni vrednosti pravic na delu gospodarske javne infrastrukture št. 2TC-06-13, junij 2013. V preostalem delu točke 2 prosilčeve zahteve z dne 8. 9. 2014, pa organ navaja, da zahtevi ne more ugoditi, ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Postopki za določitev zneskov ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev za kanalizacijo danes še niso dokončani, zato obstaja možnost napak in posledično napačnega razumevanja vsebine dokumentov v izdelavi, Informacija o tem, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje, pa ne obstaja v obliki dokumenta, zato organ prosilcu te informacije ne more dati.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 30. 12. 2014 vložil pritožbo. Navaja, da se pritožuje, ker meni, da informacija, s katero ga je seznanil organ, ni informacija, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mu tudi na podlagi izpodbijane odločbe ni zagotovil vseh podatkov, ki jih je zahteval. Organ je v izpodbijani odločbi pod tč. 1 odločil, da se zavrne zahteva v delu, ki se nanaša na podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkov ocenjevanja, prevrednotenja, sklepov ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje. Prosilec se ne strinja z obrazložitvijo organa, da zahtevi v tem delu ne more ugoditi, ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Meni, da navedbe organa ne držijo, saj je občina omenjene podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, že uporabljala v svojih izkazih, bilancah, proračunih in zaključnih računih proračunov za leti 2012 in 2013. Navedena vrednotenja so upoštevana tudi v registru osnovnih sredstev z dne 4. 8. 2014, ki ga je prosilec prejel od organa v postopku te zahteve za informacije javnega značaja. Glede na to, da je organ v svojih dokumentih te ugotovljene nabavne vrednosti že uporabljal, prav gotovo obstajajo tudi dokumenti, ki so bili podlaga za takšno odločitev in zato, po mnenju prosilca, ne drži argument, da gre za dokument, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove zahteve. Prosilec zato ponovno zahteva, da mu organ posreduje v tem delu zahtevane podatke.
IP je organ dne 5. 2. 2015, s pozivom št. 090-2/2015/2, pozval, naj mu posreduje dokumente, ki so predmet točke 1 izreka izpodbijane odločbe in predmet pritožbe prosilca z dne 30. 12. 2015.
Na poziv IP je organ odgovoril dne 12. 2. 2015, z odgovorom št. 0900-0021/2014. Pojasnil je, da je podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev dobil iz podatkov sprejetih proračunov in zaključnih računov proračunov, objavljenih na spletu in v javnih občilih, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Organ je prosilcu posredoval napotilo, kje se informacija nahaja, tako, da je odločbi priložil navedbo spletnih povezav do zadnjih desetih proračunov z zaključnimi računi organa. Proračuni z vsemi sestavnimi deli in zaključni računi Občine Škofja Loka so objavljeni v Uradnem listu RS, na njeni spletni strani in na spletnih straneh portala Lex localis. Podatki o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v drugačni obliki ne obstajajo, zato je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. Organ še dodaja, da je kot zahtevo prosilca obravnaval njegovo pritožbo z dne 7. 9. 2014. Ta je sicer oblikovana kot pritožba, ki je bila med drugim prepozno vložena, vendar je prosilec v njej zahteval nove informacije javnega značaja. Organ zaradi interesa, da pojasni in razčisti dejansko sporno vprašanje, to je, zakaj je višina komunalnega prispevka takšna, kot je, pritožbe ni zavrgel, ampak jo je obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako organ iz razloga, da se zaključijo stvari okrog komunalnega prispevka, ni zavrgel zahteve, čeprav je prosilec zavrnil poziv na dopolnitev zahteve, ko je z elektronskim sporočilom z dne 25. 9. 2014 odklonil vabilo na vpogled in natančnejšo opredelitev zahteve.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker se prosilec zoper izpodbijano odločbo pritožuje v delu zahteve z dne 8. 9. 2014, ki se nanaša na podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, s spremembami in dopolnitvami) in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja, prevrednotenja, sklepe ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je Občina Škofja Loka uporabila takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imela izpolnjene zakonske pogoje, je predmet tega pritožbenega postopka le ta del izpodbijane odločbe, IP pa je po uradni dolžnosti pazil tudi na bistvene kršitve postopka in pravilno uporabo materialnega prava.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 1. točki drugega odstavka izreka. Po preučitvi tega dela vsebine izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da je izrek odločbe nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo, zato se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil s sklicevanjem na izjemo dokumenta v postopku izdelave (str. 3, tč. 2 obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko je v dopisu IP z dne 12. 2. 2015 organ pojasnil, da naj z dokumenti, ki jih v tej točki zahteva prosilec, ne bi razpolagal, vso razpoložljivo dokumentacijo naj bi prosilcu že posredoval. Obrazložitev organa je tako sama s sabo v nasprotju, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, o katerih dokumentih je v tem delu organ sploh odločal (torej, kateri dokumenti konkretno naj bi še bili v fazi postopka izdelave, v kakšni fazi naj bi bili, kdo je pri organu zadolžen za pripravo teh dokumentov in kdaj predvidoma naj bi bili dokumenti zaključeni). Organ se v izpodbijani odločbi tudi ni konkretno opredelil glede tega, kakšno napačno razumevanje naj bi povzročilo razkritje teh dokumentov. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v drugem odstavku, 1. točka, izreka odpravil in zadevo v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku mora organ upoštevati naslednja navodila IP:
1. Postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja
Iz izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da organ pri obravnavi zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja ni v celoti upošteval relevantnih procesnih določb ZDIJZ in ZUP. Organ tako v izpodbijani odločbi, kot v pojasnilih IP navaja, da je kot zahtevo prosilca obravnaval pritožbo z dne 8. 9. 2014, ker naj bi ta vložil pritožbo, ki je bila prepozna. Prosilca naj bi organ pozval na dopolnitev zahteve na naroku, čemur pa naj bi se prosilec pisno odpovedal. Kljub temu, da prosilec zahteve ni dopolnil, naj bi jo organ obravnaval kot nepopolno, vendar se je klub temu odločil za nadaljevanje postopka, v smislu lastnega razumevanja zahteve.
IP pojasnjuje, da postopek s pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ZDIJZ ureja v 15. do 26. členu, pri čemer iz drugega odstavka 15. člena izhaja, da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Iz določb ZDIJZ nadalje nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (1. odst. 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (2. odst. 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ).
Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da organ tem procesnim določilom ni sledil. ZUP namreč v prvem odstavku 240. člena jasno določa, da če je pritožba prepozna, jo organ s sklepom zavrže. Organ tako ni imel pravne podlage, da bi »samoiniciativno« vodil postopek (tudi) brez zahteve prosilca oz. da bi sam, brez izrecne zahteve prosilca, »prekvalificiral« pritožbo prosilca z dne 8. 9. 2014 in jo nadalje obravnaval kot zahtevo, namesto kot pritožbo, saj organ ni pristojen za odločanje o pritožbi prosilca (pritožbeni organ je v tem primeru IP, organ pa mora pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, odstopiti v obravnavo drugostopenjskemu organu).
Organ mora tako v ponovljenem postopku primarno razčistiti vprašanje, ali je prosilec vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, na katere se nanaša odpravljena 1. točka drugega odstavka izreka izpodbijane odločbe. Nadalje IP opozarja, da postopek z nepopolno zahtevo določa 18. člen ZDIJZ, ki pravi, da če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Uradna oseba iz 9. člena tega zakona je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ v skladu z 19. členom tega zakona (zahtevo zavrže). Povedano drugače, organ prosilca na dopolnitev zahteve pozove pisno, zakon pa mu ne daje podlage, da bi ga v ta namen vabil na »razčiščevalni« narok, kot je v konkretnem primeru postopal organ. V ponovljenem postopku mora tako organ razčistiti vprašanje, ali je zahteva prosilca popolna in če bo ocenil, da ni popolna, prosilca pisno pozvati na njeno dopolnitev, mu za to določiti rok, ob tem pa mu mora pojasniti, glede česa oz. v čem je zahtevo treba dopolniti. Če prosilec zahteve ne bo ustrezno dopolnil v določenem roku in če bo organ štel, da je zaradi tega ne more vsebinsko obravnavati, mora organ zahtevo prosilca s sklepom zavreči. Organ namreč nima podlage, da bi zahtevo, ki je nepopolna, obravnaval v »smislu lastnega razumevanja«, kot je to pojasnil organ v izpodbijani odločbi.
2. Vsebinska obravnava zahteve po ZDIJZ
Ko bo organ v ponovljenem postopku odpravil procesne dileme glede vprašanja (ne)popolnosti zahteve, se mora vsebinsko opredeliti do dokumentov, ki so oz. bodo predmet njegove presoje. To pomeni, da se mora primarno opredeliti glede vprašanja, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga, katere dokumente je prosilcu že posredoval in konkretno, za vsak posamezni dokument, ki prosilcu še ni bil posredovan, presojati, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Če se bo organ skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju, mora pojasniti, za katere posamezne dokumente gre in se opredeliti glede vsakega dokumenta posebej. IP ob tem opozarja, da predmetno izjemo določa ZDIJZ v 9. točki 1. odst. 6. člena, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. V skladu z navedenim morajo biti za navedeno izjemo izpolnjeni naslednji pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (t. i. specifični škodni test).
Kriterije, kdaj gre za dokument v postopku izdelave, določa prvi odstavek 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Organ mora torej, glede vsakega dokumenta posebej, presojati, ali so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka mora organ pri obrazložitvi odločbe slediti 214. čl. ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe. Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.). V skladu z 214. čl. ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je to oprto;
3. razloge, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje in za vsak dokument ugotavljati obstoj izjem, navedenih v prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki so izjema od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov (7. člen ZDIJZ). V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku, kot tudi v obrazložitvi, odločbe določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. rojstni datum, naslov,…), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.
Iz 2. odst. 17. čl. ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi. To pomeni, da če prosilec zahteva informacije v obliki fotokopije, organ nima podlage, da ga vabi na vpogled v zahtevane informacije. Če prosilec ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z 2. odst. 17. čl. ZDIJZ, ima skladno z 2. odst. 27. čl. ZDIJZ pravico do pritožbe.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka (7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka