novinarka Anuška Delić, Delo - Policija
+ -Številka: 090-1/2015
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Novinarka je od Policije zahtevala podatke o konkretnem javnem uslužbencu - policistu v zvezi z ugotovitvami iz notranjevarnostnega postopka. Policija je v tem postopku namreč preverjala, ali lahko prostočasne aktivnosti imenovanega policista in njegove domnevne povezave s člani določene skupine, vplivajo na opravljanje njegovega dela oz. ali obstajajo okoliščine, ki bi lahko pomenile tveganje za krnitev ugleda policije. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, pri čemer je v dokumentu prekril vse osebne podatke o policistu ter vse podatke glede ugotovitev notranjevarnostnega postopka. IP je pritožbi prosilke delno ugodil ter organu naložil, da ji posreduje podatke o policistu - javnem uslužbencu, ki so v zvezi z opravljanjem njegovega dela. Med te podatke je IP štel tudi zaključne ugotovitve postopka, ker se tudi te nanašajo na delo konkretnega javnega uslužbenca. IP je ob tem zavzel stališče, da za razkritje drugih osebnih podatkov policista ter osebnih podatkov tretjih oseb, ki se nahajajo v dokumentu, javni interes ni podan.
ODLOČBA:Številka: 090-1/2015/3
Datum: 4. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14 ter 50/14 v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Ozadij, Delo d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 16. 12. 2014, zoper odločbo z dne 27. 11. 2014, št. 090-110/2014/2 (20-10) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 16. 12. 2014 zoper 1. točko izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-110/2014/2 z dne 27. 11. 2014 se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronsko kopijo dokumenta št. 231-577/2011/33 (2011-03) z dne 6. 1. 2012, pri čemer mora prekriti:
- datum rojstva, EMŠO in telefonsko številko mobilnega telefona policista v drugem odstavku na 1. strani dokumenta,
- celotno besedilo tretjega, četrtega, petega in sedmega odstavka na 1. strani dokumenta.
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na organ dne 17. 11. 2014 vložila zahtevo za elektronsko kopijo poročila, ki je nastalo v okviru notranjevarnostnega postopka in v okviru katerega je organ 6. 1. 2012 ugotovil, da ne obstajajo okoliščine, ki bi lahko pomenile tveganje za zakonito in strokovno izvajanje nalog določenega policista. Prosilka je navedla, da organ v posredovanem dokumentu lahko posreduje osebne ali druge varovane podatke.
O zahtevi prosilke je organ dne 27. 11. 2014 izdal odločbo št. 090-110/2014/2 (20-10) (dalje izpodbijana odločba), s katero je njeno zahtevo delno zavrnil na način, da je v posredovanem dokumentu št. 231-577/2011/33 (2011-03) prekril ime, priimek, naziv, delovno mesto, datum rojstva, EMŠO in telefonsko številko mobilnega telefona policista, ime in priimek občanov ter tekst oz. navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo in del teksta, iz katerega izhaja notranje delovanje organa. Glede varovanih osebnih podatkov organ pojasnjuje, da so v dokumentu navedeni ime in priimek, naziv, delovno mesto, datum rojstva, EMŠO in telefonska številka mobilnega telefona policista, ki je bil preverjen v notranjevarnostnem postopku ter ime in priimek občanov in tekst oziroma navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Glede osebnih podatkov policista organ navaja, da dokument ni nastal v okviru opravljanja njegovih nalog. Policist v zahtevanem dokumentu nastopa v vlogi preiskovanca, kar je varovan osebni podatek, ne glede na dejstvo, da je policist javni uslužbenec. Po mnenju organa posredovan dokument ni neposredno povezan z opravljanjem njegove funkcije oz. delovnega razmerja. Nasprotno pa organ na dokumentu ni prekril podatkov o policistu, ki je dokument pripravil in podpisal. Enako stališče, po mnenju organa, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločba št. 090-190/2014/2 z dne 5. 9. 2014. V zvezi z ostalimi osebnimi podatki (datum rojstva, EMŠO, ime in priimek občana, navezne okoliščine,…) organ ugotavlja, da za razkritje teh podatkov ni pravne podlage, zato gre za varovane osebne podatke. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi na izjemo notranjega delovanja in podrobno pojasnjuje sistem ukrepov v zvezi s t.i. notranjo varnostjo. Sklicuje se na Pravilnik o zaščiti podatkov policije (Uradni list RS, št. 67/14) in navaja, da predmetni pravilnik v 3. členu določa, da je varovan podatek policije osebni podatek ali drug podatek, ki ni tajen, njegovo razkritje nepoklicani osebi pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njegovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki. Pravilnik navaja podatke, ki so varovani podatki policije in po oceni organa tudi podatki o notranje varnostnih postopkih nedvomno spadajo med tovrstne podatke, ker je iz njih mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije. Organ ugotavlja, da zahtevan dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, njegovo razkritje pa bi lahko povzročilo škodo pri nadaljnjem delovanju policije, saj se informacije nanašajo na organizacijo dela, taktiko in metodiko dela policije na t.i. področju notranje zaščite. Razkritje teh podatkov bi imelo za posledico motnje pri delovanju, večjo izpostavljenost tveganjem, ali pa bi lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policijskih enot. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilke delno zavrnil in ji zaprošen dokument posredoval v obliki delnega dostopa.
Zoper odločitev organa je prosilka dne 17. 12. 2014 vložila pritožbo pri organu. Ne strinja se s stališčem, da so ime in priimek javnega uslužbenca, naziv in delovno mesto varovani podatki. Kar zadeva mobilno telefonsko številko javnega uslužbenca, pa je tudi ta javnega značaja, če gre za službeno telefonsko številko, saj sodi v okvir opravljanja funkcije kot tudi v okvir porabe javnih sredstev. Glede osebnih podatkov občanov prosilka navaja, da ji ni jasno, v kakšnem kontekstu ti v dokumentu nastopajo v razmerju do policista in prosi IP, naj to dejstvo preveri na ogledu in camera. Glede sklicevanja organa na izjemo notranjega delovanja prosilka meni, da to ni upravičeno. Uradni zaznamek, ki ga zahteva, namreč nosi datum 6. 1. 2012, policija pa v tem postopku ni ugotovila okoliščin, ki bi lahko pomenile tveganje za zakonito in strokovno izvajanje nalog X. Postopek, ki se je končal pred tremi leti, po mnenju prosilke danes v ničemer ne more pomeniti motnje pri notranjem delovanju organa. Poleg tega se uradni zaznamek po dostopnih informacijah navezuje na tematiko, ki vzbuja utemeljen sum o potencialno negativnem vplivu prostočasnih aktivnosti javnega uslužbenca na njegovo delo varnostnika. Prosilka meni, da je zato toliko bolj pomembno, da lahko organ pred javnostjo utemeljeno in transparentno ovrže vsakršne dvome o strokovnem in neoporečnem delovanju tega javnega uslužbenca. Prosilka nadalje poudarja, da organu ni uspelo izkazati konkretnih motenj, ki bi nastale zaradi razkritja zahtevanega dokumenta, saj meni, da iz uradnega zaznamka ne more izhajati taktika in metodika dela policije, ko pa se je ta v konkretnem postopku ukvarjala z integriteto policista. Organ tudi ni izvajal testa interesa javnosti, po mnenju prosilke pa policisti v prostem času ne morejo početi česarkoli, k čemur jih ne nazadnje zavezuje Kodeks poklicne etike, ki od njih terja varovanje lastnega ugleda in ugleda Policije. In javnost ima, po mnenju prosilke, pravico vedeti in izvedeti za vse okoliščine, ki bi lahko krnile ugled Policije ali policistov, ki naj bi v prvi vrsti delovali izključno v javnem interesu.
Organ je pritožbo prosilke odstopil v obravnavo IP dne 2. 1. 2015, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja je IP dne 20. 1. 2015 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na vpogledu je IP vpogledal v dokument, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je pojasnil, da poleg uradnega zaznamka z dne 6. 1. 2012, ki je bil prosilki posredovan v obliki delnega dostopa, v zadevi ne obstaja noben drug dokument. Organ je pojasnil, da je bil policist na razgovoru kot uradna oseba, na podlagi 54. člena Zakona o policiji (zbiranje obvestil). Po stališču organa imenovani ni bil na razgovoru v zvezi z opravljanjem delovnih nalog policista, ampak v zvezi z njegovimi domnevnimi povezavami izven dela, ki bi pa seveda lahko vplivale na njegovo opravljanje dela, če bi se izkazale za resnične (pa se po mnenju organa niso, organ ni ugotovil nobenih nepravilnosti).
Pritožba je delno utemeljena.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopne ifnormacije ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne.
Izjema varstva osebnih podatkov
Organ je kot razlog za delno zavrnitev zahteve prosilke v izpodbijani odločbi primarno navajal izjemo varstva osebnih podatkov. Ob tem je prosilki omogočil dostop do osebnih podatkov uradne osebe – policista, ki je vodil notranjevarnostni postopek, zavrnil pa je dostop do osebnih podatkov policista in drugih osebnih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu. IP uvodoma ugotavlja, da skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je z vpogledom v uradni zaznamek št. 231-577/2011/33 (2011-03) z dne 6. 1. 2012 ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke policista, s katerim je bil opravljen razgovor (njegovo ime in priimek, datum rojstva, EMŠO, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, telefonsko številko). Poleg tega zahtevani dokument vsebuje tudi osebne podatke drugih oseb, o katerih je bil opravljen razgovor s policistom (poleg imen in priimkov še navezne okoliščine, na podlagi katerih so te osebe določene oz. določljive).
Glede osebnih podatkov policista IP ugotavlja, da datum njegovega rojstva, EMŠO in telefonska številka ter osebni podatki, navedeni v tretjem, četrtem, petem in sedmem odstavku na 1. strani dokumenta, niso v neposredni zvezi z opravljanjem njegovega delovnega razmerja policista v javnem sektorju, zato je dostop do navedenih osebnih podatkov treba zavrniti. Prav tako je treba zavrniti dostop do osebnih podatkov tretjih oseb, o katerih je bil voden razgovor (organ jih v izpodbijani odločbi navaja kot »osebni podatki občanov«). IP namreč ni našel zakonske podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, ki bi dopuščala javno objavo teh podatkov. Ob tem se IP tudi ne strinja s stališčem prosilke, da mora biti prosto dostopna telefonska številka policista. O podobnem vprašanju je IP že večkrat odločal in zavzel stališče, da ne gre za prosto dostopne informacije, če telefonska številka posameznega javnega uslužbenca ni namenjena neposrednemu komuniciranju z javnostjo (glej npr. odločbo IP št. 090-179/2010/4 z dne 1. 12. 2010).
Glede imena in priimka policista, naziva njegovega delovnega mesta, enote zaposlitve, njegove predhodne zaposlitve v javnem sektorju ter ugotovitev iz konkretnega postopka, ki se nanašajo na delo imenovanega javnega uslužbenca (navedene informacije je organ v posredovanem dokumentu prekril) pa IP ugotavlja, da gre za osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Po mnenju IP namreč ni mogoče slediti navedbam organa, da zahtevani dokument v notranjevarnostnem postopku ni nastal v zvezi z delom javnega uslužbenca. Organ je na ogledu in camera IP tudi sam pojasnil, da je razgovor potekal v zvezi z domnevnimi povezavami konkretnega uslužbenca izven dela, ki pa bi lahko vplivale na njegovo opravljanje dela, če bi se izkazale za resnične. Že samo dejstvo, da je organ zadevo obravnaval »interno«, torej v okviru lastnih mehanizmov za spremljanje dela policistov in odkrivanja morebitnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na delo policista oz. okrnile integriteto policije, kaže na to, da ni šlo za običajen postopek zbiranja obvestil s strani občanov (tovrstne zadeve namreč niso obravnavane v okviru notranjevarnostnih postopkov). Kot je IP ugotovil v postopku (in na kar se sklicuje tudi prosilka), pa je organ prosilki podatke o imenu in priimku imenovanega policista ter ugotovitve iz postopka že tudi sam posredoval, zato ti ne morejo biti več predmet varovanja. Organ je namreč prosilki v odgovoru na novinarsko vprašanje sporočil, da je v okviru notranjevarnostnega postopka preveril tveganje za zakonito in strokovno izvajanje nalog konkretnega uslužbenca in da ni ugotovil okoliščin, ki bi pomenile tveganje za krnitev integritete policista (sporočilo z dne 13. 11. 2014). Povedano drugače, z informacijami, ki se nahajajo v zahtevanem uradnem zaznamku (na str. 1 osebni podatki policista, na str. 2 ugotovitve postopka), je bila prosilka s strani organa že seznanjena. Izhajajoč iz navedenega je IP odločil, da v tem delu ne gre za varovane osebne podatke, zato je, upoštevaje določbo 7. člena ZDIJZ organu naložil, da mora prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Glede na to, da je IP odločil, da gre pri navedenih podatkih za podatke, ki jih je treba razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (zveza z delovnim razmerjem javnega uslužbenca) se v nadaljevanju ni opredeljeval glede izjeme notranjega delovanja iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi, če bi ugotovil, da gre pri podatkih, ki jih mora organ prosilki razkriti, za podatke v zvezi z notranjim delovanjem, bi bili ti podatki še vedno javno dostopni na podlagi citirane določbe1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč »preseže« tudi izjemo notranjega delovanja, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Ker se prosilka v pritožbi sklicuje tudi na prevladujoč interes javnosti za razkritje, IP pojasnjuje, da je po njegovi ocenjeni v konkretnem primeru javnemu interesu zadoščeno z razkritjem osebnih podatkov javnega uslužbenca, ki so v zvezi z njegovim delovnim razmerjem (tudi ugotovitve organa iz notranjevarnostnega postopka), javni interes za razkritje drugih osebnih podatkov pa ni podan. Ni namreč mogoče slediti prosilki, da je podan javni interes tudi za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov o tem, kakšne so aktivnosti javnih uslužbencev izven opravljanja njihovega dela. Odločilni razlog za takšno stališče je v konkretnem primeru zlasti dejstvo, da organ glede konkretnega javnega uslužbenca ni ugotovil, da bi njegove prostočasne dejavnosti kakorkoli vplivale na opravljanje njegovega dela, prav tako organ ni ugotovil drugih okoliščin, ki bi pomenile tveganje za krnitev integritete policista.
Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem gre za varovane osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka