Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-295/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval pregled in prepis določenih spisov ter posredovanje dokumentov organa in posredovanje liste prisotnosti za avgust 2014. Organ je zahtevo prosilca v določenem delu zavrgel na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP, v določenem delu delno zavrnil zaradi vasrtav osebnih podatkov ter v določenem delu zaradi neobstoja dokumentov v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se organ do zahteve prosilca po pregledu in prepisu spisov v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil, niti ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, zato je izpodbijano odločbo v tem delu delno odpravil in zadevo v tem delu vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-295/2014/5
Datum: 27. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 12. 2014 zoper sklep in odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca po pregledu in prepisu spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja, vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 4. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:
- kopije poročila Službe za nadzor in preiskave za posamezno prijavo, ki ga je ta obravnavala na seji Komisije, ko je odločila, da se prijava z dne 5. 8. 2014 ne sprejme v obravnavo;
- kopijo zapisnika seje Komisije z navedbo datuma obravnave prijav iz leta 2012 in prijave z dne 5. 8. 2014 ter
- kopijo liste prisotnosti članov Komisije na delovnem mestu v avgustu 2014.
Hkrati je prosilec zaprosil tudi, da se mu omogoči pregled in prepis spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja.
Zaradi nepopolnosti vloge v delu, ki se nanaša na pregled in prepis spisov, je organ pozval prosilca, da se podrobneje opredeli do spisov komisije, do katerih želi dostopati. Prosilec je organu dne 6. 10. 2014 sporočil, da je njegova zahteva dana skladno z dopisom, št. 06210-353/2014-3 02007 z dne 18. 8. 2014, ter pri tem zahteval, da se mu vroči zapisnik z dne 26. 9. 2012 in mu se omogoči vpogled in prepis vseh dopisov z dne 2. 10. 2012 in z dne 18. 8. 2014.
O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom in odločbo, št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014 (v nadaljevanju izpodbijani akt). Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP je organ z izpodbijanim aktom zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnave prijave, št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012«, zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil dostop do »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnavane prijave, št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014« ter zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do »liste prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014«.
Dne 19. 12. 2014 je prosilec vložil pritožbo, s katero izpodbija odločitev organa ter hkrati povzema določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIntPK). Prosilec navaja, da je zavrnitev vročitve liste prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v mesecu avgustu neutemeljena, saj ZIntPK obvezuje komisijo k ureditvi poslovanja tudi z drugimi splošnimi akti (11. člen ZIntPK). Nadalje prosilec navaja, da niti ZIntPK niti ZDIJZ ne določata omejitev vpogleda v listine, pri čemer poudari, da organ v izpodbijanih aktih ni odločil o njegovi zahtevi za vpogled in prepis vseh zadev iz dopisov z dne 2. 10. 2012 in z dne 18. 8. 2014. Prosilec IP predlaga, da:
- odpravi izpodbijani akt in ugodi njegovi pritožbi;
- organu naloži posredovanje veljavnega splošnega akta o delovnih razmerjih z opisom del in nalog za kršitelje, podpisanega s strani odgovorne osebe;
- predsedniku organa naloži, da skladno s 145. členom Zakona o kazenskem postopku sproži in uvede ustrezne postopke proti točno določenim osebam;
- denarno kaznuje podpisnico izpodbijanega akta zaradi nespoštovanja določb ZDIJZ v skladu s predpisi o prekrških ter
- naloži organu povrnitev povzročenih stroškov tega postopka.
Ker organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, jo je na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da mu organ ob odstopu pritožbe ni posredoval vseh informacij, potrebnih za reševanje konkretne pritožbe, zato ga je pozval k predložitvi dodatnih pojasnil in dokumentov. Odgovor organa, v katerem je ta med drugim podrobneje predstavil postopanje organa ob prejetju prijav, je IP prejel dne 20. 2. 2015. Organ je pojasnil, da podrobnejši način ravnanja s prijavami suma korupcije oziroma drugih kršitev ZIntPK ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12; v nadaljevanju Poslovnik), ki v 40. členu določa, da komisija postopka na podlagi prijave ne uvede oziroma ne začne predhodnega preizkusa prejete prijave, če je na prvi pogled očitno, da gre za primere, ki so določeni v tem členu. V tovrstnih primerih organ ne sprejme nikakršnega akta (npr. sklepa), ampak pooblaščena oseba organa razlog zavrženja navede na prijavi. V kolikor prijava ni zavržena, se opravi t.i. predhodni preizkus (41., 42. ter 43. člen Poslovnika), po zaključku katerega se:
1. uvede nadzor/preiskava in pripravi načrt dela, ki ga sprejeme senat komisije ali
2. postopek zaključi in po potrebi prijavo odstopi pristojnemu organu.
V primeru zaključka postopka odločitev o tem sprejme predsednik komisije in ne senat komisije. Predsednik komisije tako sprejme sklep, da se prijava ne sprejme v obravnavo ter tudi, da se odstopi v pristojno reševanje drugemu organu, v kolikor so za to podani razlogi. Končno odločitev o prijavi, glede katere je bil uveden nadzor/preiskava, pa sprejme senat komisije na svoji seji, ki tako npr. postopek ustavi, sprejme ugotovitve o konkretnem primeru, sprejme pojasnilo, priporočilo itd. (51. člen Poslovnika). Organ še pojasni, da je v zadevah št. 06210-666/2012 in št. 06210-353/2014 postopal na način, da je sklep o zaključku postopka sprejel predsednik komisije v skladu s Poslovnikom.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec v pritožbi IP predlaga, da predsedniku organa naloži, da v skladu z Zakonom o kazenskem postopku sproži in uvede ustrezne postopke proti točno določenim osebam. Na tem mestu IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zaposlenih pri organu, zato se do te navedbe prosilca ne bo posebej opredeljeval, ker ni relevantna za konkreten pritožbeni postopek.
Organ je z izpodbijanim aktom zavrgel zahtevo prosilca za dostop do »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnave prijave, št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012«, z obrazložitvijo, da je bilo o navedenem dokumentu že odločeno z odločbo organa, št. 0900-68/2012/2 (01013) z dne 26. 10. 2012. Z navedeno odločbo je organ odločil, da se prosilcu zaradi varstva osebnih podatkov omogoči delni dostop do dokumenta, št. 06210-666/2012-2 02001 z dne 26. 9. 2012. Zoper takšno odločitev organa se je prosilec pritožil, v pritožbenem postopku pa je bila njegova pritožba zavrnjena. Ker prosilec ni sprožil upravnega spora, je odločitev organa tako postala pravnomočna. Upoštevajoč navedeno, je organ zahtevo prosilca po posredovanju kopije zapisnika seje Komisije z navedbo datuma obravnave prijav iz leta 2012, zavrgel na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP. Slednji namreč med drugim, v četrti točki, določa, da se s sklepom zavrže zahteva, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ je v izpodbijanem aktu ugotovil, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero prosilec opira zahtevek, ni spremenilo. Prosilec je namreč v obeh primerih zahteval posredovanje dokumenta na podlagi določb ZDIJZ, uradna oseba pa bi zaradi varstva osebnih podatkov ponovno uporabila institut delnega dostopa. IP je vpogledal v dokument, št. 06210-666/2012-2 z dne 26. 9. 2012, iz katerega izhaja, da je organ v navedenem dokumentu obravnaval prijave prosilca, prejete v letu 2012. Prav tako je IP z vpogledom v popis zadeve št. 06210-666/2012 ugotovil, da v konkretni zadevi ni bil izdan nikakršen zapisnik. Edini dokument, iz katerega so razvidne obravnave prijav, prejetih v letu 2012 ter je datiran z datumom 26. 9. 2012, je dokument, št. 06210-666/2012-2 02001 z dne 26. 9. 2012, s katerim pa prosilec, kot navedeno, že razpolaga. V prid temu, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, priča tudi 42. člen Poslovnika, ki določa, da sklep, s katerim se odloči, da se prijava ne sprejme v obravnavo, sprejme predsednik na obrazložen predlog Službe za nadzor in preiskave. Iz navedenega izhaja, da so pritožbene navedbe prosilca v tem delu neutemeljene, saj organ o obravnavanih prijavah ni izdal nikakršnih poročil oz. napravil zapisnika, temveč je predsednik sprejel sklep, da se prijava ne sprejme v obravnavo.
Nadalje iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje zoper zavrnilno določitev organa v zvezi z 2. točko izreka izpodbijanega akta, s katerim mu je organ zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil dostop do »uradnega zaznamka o zavrnitvi obravnavane prijave, št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014«. Z navedenim dokumentom je organ delno zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju kopije poročila Službe za nadzor in preiskave za posamezno prijavo, ki ga je obravnavala na seji Komisije, ko je odločila, da se prijava z dne 5. 8. 2014 ne sprejme v obravnavo ter zahtevi po posredovanju kopije zapisnika seje Komisije z navedbo datuma obravnave prijave z dne 5. 8. 2014. IP ugotavlja, da navedeni uradni zaznamek, ne glede na obliko (prosilec je namreč zahteval kopije poročil in kopijo zapisnika), vsebuje zahtevane informacije v zvezi s prijavo z dne 5. 8. 2014, čemur ne nasprotuje niti prosilec sam, nasprotuje pa prekritju varovanih osebnih podatkov. Slednje izhaja iz prosilčevega predloga, ko IP predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo uradne osebe organa v zavrnilnem delu v točki 2., pri čemer razlogov, zakaj se s prekritjem osebnih podatkov ne strinja, ne navede nikjer v pritožbi. Prosilec niti ne navede oziroma izkaže nobenih konkretnih razlogov, ki bi nakazovali na neupravičeno prekrivanje osebnih podatkov posameznikov (npr. da gre za nevarovane osebne podatke), medtem, ko je nasprotju s prosilcem, organ v izpodbijani odločbi podrobno predstavil ureditev izjeme varstva osebnih podatkov ter pojasnil, zakaj prekriti osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke. V navedeno se je prepričal tudi IP, ki je vpogledal v dokument, št. 06210-353/2014-2 z dne 11. 8. 2014, in pri tem ugotovil, da pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov prijavitelja in fizične osebe ni podana. Prav tako po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno, je odločitev organa, da navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pravilna.
Prav tako prosilec izpodbija odločitev organa, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do »liste prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014«. Organ je dostop do navedene liste zavrnil zaradi neobstoja dokumenta, pri čemer je pojasnil, da funkcionarji komisije, tj. člani senata komisije, ne beležijo svoje prisotnosti na način, da bi obstajal dokument v obliki izpisa ur iz določene aplikacije. V pojasnilih, ki jih je organ posredoval IP, je ta ponovno poudaril, da se člani senata komisije (funkcionarji) ne evidentirajo na način kot javni uslužbenci komisije, zaradi česar njihova dnevna prisotnost ni vidna v aplikaciji, ki je namenjena beleženju dnevne prisotnosti ostalih javnih uslužbencev komisije. V zvezi z navedenim je organ IP posredoval Pravilnik o delovnem času v Komisiji za preprečevanje korupcije, št. 0070-9/2012/1 z dne 20. 11. 2012 (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 11. členu določa, da javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro oziroma vpisi v evidenčni knjigi. V skladu s 1. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer četrti odstavek istega člena izrecno določa, da funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci. Nadalje 7. člen ZIntPK določa, da ima komisija predsednika komisije in dva namestnika predsednika komisije, pri čemer so predsednik komisije in namestnika predsednika komisije, funkcionarji. S sklepanjem po nasprotnem (a contrario) IP ugotavlja, da za člane senata komisije obveznost evidentiranja delovnega časa iz 11. člena Pravilnika, ne velja. Slednja namreč velja zgolj za javne uslužbence in ne za člane senata organa, ki so funkcionarji. IP zato verjame navedbam organa, da ne razpolaga z »listo prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014«, saj obstoj tovrstnega dokumenta ne ureja noben zakonski oziroma podzakonski predpis. IP na tem mestu še poudarja, da je organ v skladu z določbami ZDIJZ dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Iz vsega navedenega izhaja, da v zvezi z zahtevano listo prisotnostjo ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja.
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se organ v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh delov zahteve prosilca, in sicer da se mu omogoči pregled in prepis spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja. Na navedeno je v pritožbi opozoril tudi prosilec sam, ko je navedel, da uradna oseba organa ni odločila o vpogledu in prepisu vseh zadev iz dopisov z dne 2. 10. 2012 in z dne 18. 8. 2014. Organ je sicer v izpodbijanem aktu navedel, da je zahtevo za prepis vseh zadev iz dopisov z dne 2. 10. 2012 in z dne 18. 8. 2014 moč razumeti kot zahtevo po posredovanju zaključnega dokumenta v zadevah št. 06210-666/2012 in št. 06210-353/2014, vendar IP ugotavlja, da izpodbijani akt ne vsebuje elementov iz 2. in 3. točke 214. člena ZUP, kar pomeni, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). ZUP v prvem odstavku 138. člena določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo delno odpraviti in zadevo, v delu, ki se nanaša na pregled in prepis spisov prijavljenih tveganj koruptivnega ravnanja, vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V ponovljenem postopku bo moral organ natančno ugotoviti, kateri konkretni dokumenti so vsebovani v spisih prijavljenih koruptivnih ravnanj, pri čemer naj izhaja iz dopisov z dne 2. 10. 2012 (spis št. 06210-666/2012 ) ter dne 18. 8. 2014 (spis št. 06210-353/2014), se opredeli do posameznih dokumentov in v zvezi s tem, za vsak posamičen dokument presodi, ali je podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ mora, če je v dilemi, ali prosilec želi prejeti le dokumente iz zadeve, ki se nanašajo izključno nanj in jih je organu posredoval sam, ali vse dokumente iz navedenih zadev, pred odločitvijo prosilca pozvati na dopolnitev oziroma na izjasnitev o zahtevi in mu, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP, nuditi ustrezno pomoč, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve. Razjasniti mora vprašanje, katere konkretne dokumente želi prosilec (ali le dokumente, ki se nanašajo izključno nanj, ali vse dokumente iz konkretne zadeve). Organ je namreč v izpodbijanem aktu sam presodil, da želi prosilec dostopati do zaključnega dokumenta v zadevah št. 06210-666/2012 in št. 06210-353/2014, kljub prosilčevi zahtevi po vpogledu in prepisu celotnih spisov. Organ mora prosilcu pojasniti, kakšni dokumenti vse se nahajajo v konkretni zadevi, npr. uradni zaznamek, sklep, prijava, zahteva po ZDIJZ ipd..
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
Glede pritožbene navedbe prosilca, da zahteva posredovanje veljavnega splošnega akta o delovnih razmerjih z opisom del in nalog za kršitelje, podpisanega s strani odgovorne osebe, IP ugotavlja, da prosilec tega z zahtevo z dne 4. 9. 2014 ni zahteval, niti ni tega zahteval v dopolnitvi zahteve z dne 6. 10. 2014. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku zahteve ni mogoče več razširiti, ampak le zožiti. Ta del pritožbe prosilca z dne 19. 12. 2014 mora torej organ obravnavati kot novo zahtevo, o kateri je, v skladu s 23. členom ZDIJZ, dolžan odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve.
Prav tako IP pojasnjuje, da ne more slediti predlogu prosilca, naj uvede prekrškovni postopek in denarno kaznuje uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, ker za to nima pravne podlage. Pritožbeni postopek po ZDIJZ je posebne vrste upravni postopek in IP v njem nima pristojnosti prekrškovnega organa v primerih, ko oceni, da je pritožba prosilca npr. utemeljena. Pristojnosti IP kot pritožbenega organa so navedene v 27. členu ZDIJZ in v ZInfP, nobena od navedenih pravnih podlag pa IP ne daje podlage za denarno kaznovanje, kot to predlaga prosilec.
Prosilec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel z vložitvijo pritožbe, in sicer je zahteval povrnitev stroškov sestave pritožbe, materialnih stroškov ter stroškov poštnine. IP pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, zaradi česar se zahteva prosilca za povrnitev nastalih stroškov zavrne.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena v delu, ki se nanaša na pregled in prepis spisov, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo v tem delu vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi. IP pa je ugotovil, da je organ odločil pravilno, ko je podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju kopije zapisnika seje Komisije z navedbo datuma obravnave prijav iz leta 2012 ter zapisnika z dne 26. 9. 2012. Prav tako je organ odločil pravilno, ko je zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do liste prisotnosti članov komisije na delovnem mestu v avgustu 2014. IP je namreč v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevano listo prisotnostjo ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Odločba organa je zato v navedenih delih pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Zoper 2. in 3. točko ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper sklep in odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in sklep in odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, št. 0900-89/2014-4 02001 z dne 13. 11. 2014.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka