Prosilec - Državno pravobranilstvo RS
+ -Številka: 090-293/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka zahtevala dostop do podatkov iz P vpisnika, in sicer seznam prejetih spisov v delo in seznam zaključenih spisov za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, za določeno obdobje po postavljenih parametrih.Organ je zahtevo v celoti zavrnil, ker s takšno zbirko ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec vpogledal v računalniške izpise »zadeve v reševanju« in »seznam zaključenih spisov« za katere je ugotovil, da ustrezajo zahtevi prosilke, kar pomeni, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Argument organa, da izpis, ne predstavlja »točne informacije«, pa po oceni Informacijskega pooblaščenca ne more biti razlog za zavrnitev zahteve, saj za takšno odločitev organ nima podlage v zakonu. Ob ugotovitvi, da organ z dokumentom razpolaga, je nadaljnja presoja vezana izključno na obstoj morebitnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nikakor pa ne na samo »točnost, resničnost, …« zahtevanih informacij. ODLOČBA:Številka: 090-293/2014/16
Datum: 9. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248 čl. ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 12. 2014, …………(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 4. 12. 2014, št. DP-2 GSDP-37/2014-3, Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva z dne 4. 12. 2014, št. DP-2 GSDP-37/2014-3 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan na naslov prosilke v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz vpisnika P:
- »seznam prejetih spisov v delu« za obdobje od 1.1.2008 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče ter ime in priimek državnega pravobranilca za naslednje osebe: Aleksandra Kisovec, Ivanka Demšar Potočnik, Polonca Dobrajc, mag. Damjana Draksler Zupanc, Ana Martina Hočevar, Ivanka Jerala, mag. Zala Lešnik, Mojca Modic Zule, Ana Pešec, Marija Simič, mag. Valerija Šter, mag. Jasmina Trivič,
- »seznam prejetih spisov v delu« za obdobje od 1.1.2009 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče ter ime in priimek pomočnika državnega pravobranilca za mag. Simona Umeka,
- »seznam zaključenih spisov« za obdobje od 1.1.2008 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca za naslednje osebe: Ivanka Demšar Potočnik, Polonca Dobrajc, mag. Damjana Draksler Zupanc, mag. Zala Lešnik, Mojca Modic Zule, Marija Simič, mag. Valerija Šter,
- »seznam zaključenih spisov« za obdobje od 1.1.2009 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca za naslednji osebi:Aleksandra Kisovec in mag. Zala Lešnik,
- »seznam zaključenih spisov« za obdobje od 1.1.2010 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca za naslednji osebi: Ivanka Jerala in mag. Jasmina Trivič,
- »seznam zaključenih spisov« za obdobje od 1.1.2011 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, s podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca za Ano Martino Hočevar,
- »seznam zaključenih spisov« za obdobje od 1.1.2014 do 31.8.2014, s podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek pomočnika državnega pravobranilca mag. Simona Umeka.
2. V delu, v katerem je prosilka zahtevala:
- »seznam prejetih spisov v delu« iz P vpisnika, za leto 2008, za mag. Simona Umeka,
- »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika, za leto 2008, za naslednji osebi: Aleksandra Kisovec in mag. Zala Lešnik,
- »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2009, za naslednji osebi: Ivanka Jerala in mag. Jasmina Trivič,
- »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2010, za Ano Martino Hočevar,
- »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2013, za mag. Simona Umka,
se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 24. 9. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer: pod točko ena - zbirko podatkov, to je seznam prejetih spisov v delo za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, ki so bili z vsakokratnim letnim razporedom dela razporejeni na civilnopravni in gospodarski oddelek (oziroma pred letom 2010 na civilnopravni oddelek) državnega pravobranilstva na sedežu v Ljubljani, in sicer za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014, po posameznem koledarskem letu (zahteva se nanaša na P-vpisnik; iz seznama oziroma iz seznamov pa naj bo razvidna opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, nasprotna stranka, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče); pod točko dve - zbirko podatkov, to je seznam zaključenih spisov za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, ki so bili z vsakokratnim letnim razporedom dela razporejeni na civilnopravni in gospodarski oddelek (oziroma pred letom 2010 na civilnopravni oddelek) Državnega pravobranilstva RS, na sedežu v Ljubljani, in sicer prav tako za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014 po posameznem koledarskem letu; zahteva se prav tako nanaša na P-vpisnik; iz seznama pa naj bo razvidna opravilna številka spisa, glavni temelj, nasprotna stranka, vrsta rešitve in datum, ko je bil spis dan »ad acta«.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 4. 12. 2014, št. DP-2 GSDP-37/2014-3, s katero je zahtevo v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da je rok za odgovor prosilki s sklepom z dne 15. 10. 2014 podaljšal za 30 dni. Organ je nadaljeval, da glede zahteva pod točko ena ugotavlja, da zahtevana informacija izhaja iz delovnega področja organa, vendar z njo ne razpolaga, saj zbirke podatkov s parametri, ki jih je opredelila prosilka, še ni izdelal oziroma ustvaril. Zahtevana informacija se torej ne nahaja v materializirani obliki. Organ je navedel, da je skušal podatke, zahtevane v točki 1, pripraviti (ustvariti novo zbirko podatkov s parametri, ki jih je opredelila prosilka). Ob tem je ugotovil, da v informacijskem sistemu »vpisniki« statistična tabela s parametri, kot jih je opredelila prosilka, ne obstaja oziroma ni definirana. Organ je nato skušal izdelati povsem novo statistično poizvedbo (novo statistično tabelo s parametri in logičnimi pogoji), s katero bi lahko pridobil želene podatke. Ugotovil je, da takšne statistične poizvedbe, s katero bi pridobilo podatke, kot jih je zahtevala prosilka v točki 1, sistem »vpisniki« ne omogoča. Prosilka je v točki ena namreč zaprosila za zbirko podatkov, to je seznam prejetih spisov v delo za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca (v nadaljevanju: nosilec spisa). »Seznam prejetih spisov v delo« je seštevek dveh vrst podatkov, in sicer: število prejetih novih spisov - to so spisi, ki so bili posameznemu nosilcu dodeljeni v delo takrat, ko je organ odprl nov spis (prva dodelitev spisa), in število prejetih spisov, ki so bili nosilcu spisa dodeljeni od drugega nosilca - tj. t. i. predodelitev spisa, ko se odprte spise dodeli drugemu nosilcu (npr. ob upokojitvah, daljših odsotnostih ipd.). Podatkov o številu prejetih spisov, ki so bili nosilcu spisa dodeljeni od drugega nosilca, organ ne more pridobiti na način, ki bi omogočil pravilno štetje, saj je lahko en spis istega nosilca za določeno obdobje večkrat predodeljen drugim državnim pravobranilcem oziroma pomočnikom državnega pravobranilca, nato pa se spis ponovno predodeli prvotnemu nosilcu spisa. Pojav predodelitev drugemu se v takšnem spisu šteje večkrat, kar pomeni, da se podatki o delu na istem spisu podvajajo, pri statističnih poizvedbah v sistemu »vpisniki« pa se tega pojava ne more izločiti. Ob tem je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se v informacijskem sistemu »vpisniki« pri funkcionalnosti »Dodelitev drugemu« vpiše datum, ko je bil spis nosilcu dodeljen, datum, do katerega je nosilec delal na spisu, oziroma datum, ko je prišlo do naslednje dodelitve, pa se ne vpiše, zato iz »vpisnikov« ni mogoče dobiti podatkov, kako dolgo je bil spis dodeljen posameznemu nosilcu oziroma kdaj je prišlo do naslednje predodelitve. Zaradi take strukture podatkov ti med posameznimi nosilci niso primerljivi. Statistična poizvedba spisov, ki so bili nosilcem dodeljeni v delo pred letom 2008, če se to leto upošteva kot začetek obravnavanega obdobja (kot je to opredelila prosilka), ne zazna (spisov, dodeljenih v delo pred 1.1. 2008 torej ne vključi med spise, dodeljene posameznemu nosilcu), čeprav jih ta lahko ima še vedno v delu, zato podatki med nosilci za določeno leto ne morejo biti primerljivi. Informacija, ki jo je prosilka zahtevala v točki 1, torej izpolnjuje samo enega od pogojev po 4. členu ZDIJZ, ki določa, kdaj je neko informacijo mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja. V konkretnem primeru je izpolnjen prvi pogoj (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa), nista pa izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilki glede zahteve v točki 1 lahko ugodilo, ne razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja zgolj dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Čeprav zbirka podatkov, ki jo je zahtevala prosilka, ob prejemu njene zahteve ni obstajala (organ z njo ni razpolagal), jo je skušal izdelati, vendar tehnične možnosti takšne zbirke podatkov ne omogočajo izdelati, zato takšna zbirka podatkov še vedno ne obstaja, kar pomeni, da drugi in tretji pogoj, določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, nista izpolnjena. V konkretni zahtevi zato ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj prosilkina zahteva izpolnjuje le prvega od treh osnovnih pogojev, da o informaciji javnega značaja sploh lahko govorimo, medtem ko kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. V zvezi z zahtevo, ki jo je prosilka opredelila v točki 2, organ ugotavlja, da zahtevana informacija izhaja iz delovnega področja organa, vendar z njo ne razpolaga, saj zbirke podatkov s parametri, ki jih opredelila prosilka, še ni izdelal oziroma ustvaril. Zahtevana informacija se torej ne nahaja v materializirani obliki. Organ je skušal podatke, zahtevane v točki 2, pripraviti (ustvariti novo zbirko podatkov s parametri, ki jih je opredelila prosilka). Ob tem je ugotovil, da v informacijskem sistemu »vpisniki« statistična tabela s parametri, kot jih je opredelila prosilka, ne obstaja oziroma ni definirana. Organ je nato skušal izdelati povsem novo statistično poizvedbo. Ugotovil je, da takšne statistične poizvedbe, s katero bi pridobil podatke, kot jih zahteva prosilka v točki 2, sistem »vpisniki« trenutno ne omogoča. Prosilka je namreč zahtevala zbirko podatkov, to je seznam zaključenih spisov za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, ki naj vsebuje opravilno številko spisa, glavni temelj, nasprotno stranko, vrsto rešitve in datum, ko je bil spis dan »ad acta«. Sistem »vpisniki« izdelavo takšne zbirke podatkov ne omogoča, saj se migrirani podatki (migracija je bila izvedena ob prehodu na nov informacijski sistem vpisnikov) glede vrste rešitve še urejajo (izvajalec vseh opravil v zvezi s to zahtevo še ni zaključil). Organ ob tem tudi izpostavlja, da lahko ima en spis praviloma več vrst rešitev, sistem vpisniki pa trenutno še ne omogoča agregacije teh podatkov (takšna statistična poizvedba bo mogoča po realizaciji zahtev za nadgradnjo informacijskega sistema »vpisniki« (projekt nadgradnja informacijskega sistema »vpisniki« naj bi bil predvidoma zaključen leta 2015). Informacija, ki jo je prosilka zahtevala v točki 2, torej izpolnjuje samo enega od pogojev po 4. členu ZDIJZ, ki določa, kdaj je neko informacijo mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja. V konkretnem primeru je izpolnjen prvi pogoj (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa), nista pa izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. členu ZDIJZ, saj organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilki glede zahteve v točki 2 lahko ugodil, ne razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja zgolj dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Čeprav zbirka podatkov, ki jo je zahtevala prosilka, ob prejemu njene zahteve ni obstajala (organ z njo ni razpolagal), jo je skušal izdelati, vendar tehnične možnosti takšne zbirke podatkov ne omogočajo izdelati, zato takšna zbirka podatkov še vedno ne obstaja, kar pomeni, da drugi in tretji pogoj, določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, nista izpolnjena. V konkretni zahtevi zato ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj prosilkina zahteva izpolnjuje le prvega od treh osnovnih pogojev, da o informaciji javnega značaja sploh lahko govorimo, medtem ko kriterij materializirane oblike ni izpolnjen.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 24. 12. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa, nato pa navedla, da je organ zahtevo prejel dne 24. 9. 2014. Dne 15. 10.2 014 je organ, s sklepom z opr. št. DP-2 GSDP-37/2014-2, rok podaljšal za 30 delovnih dni z obrazložitvijo, da bo priprava podatkov dolgotrajno in obsežno delo. Glede na izdano odločbo pa dodatni rok, ki si ga je organ izposloval s sklepom, očitno ni bil potreben, saj bi organ moral vedeti, da z zbirkami ne razpolaga že v času izdaje sklepa. Seveda vse to ob predpostavki, da so navedbe v odločbi resnične, kar pa glede v nadaljevanju citiranih členov Državnopravobranilskega reda (Uradni list RS št. 90/02 in 57/11) niso oz. ne morejo biti. Pripomniti je še to, da se je 50 delovnih dni, kolikor si jih je organ izposloval s sklepom o podaljšanju roka, izteklo na dan 4. 12. 2014, izpodbijana odločba pa je bila oddana na pošto šele dan kasneje, to je dne 5. 12. 2014, kot je to razvidno iz pisemske ovojnice. Prosilka trdi, da zahtevani podatki obstajajo, kar utemeljuje s sledečim. Državno pravobranilstvo na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Torej je primarna naloga organa zastopanje državnih organov pred sodišči. Zaradi narave in vsebine dela je organ v veliki meri vezan na organizacijsko delo sodišč. Tako na sodiščih, kot na državnem pravobranilstvu, obstajajo za posamezne obravnavane zadeve spisi, ki vsebujejo, zaradi identifikacije, posamezne podatke, to so stranke v postopku, številka zadeve, temelj spora, kakor tudi nosilca spisa, označenega s črko in številko (pritožnica ima znak A038 o. A38), sodišče. Poleg tega organ deluje tudi na podlagi podzakonskega akta, državnopravobranilskega reda (v nadaljevanju: DPR), ki v 1. čl. določa, da DPR ureja notranjo organizacijo dela, pisarniško poslovanje, ravnanje z listinami in gradivom zaupne narave in način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu Državnega pravobranilstva, pri čemer se z urejanjem pisarniškega poslovanja določajo ravnanje z vlogami in pisanji, vrste vpisnikov, podatki, ki se vpisujejo v vpisnike, način vodenja vpisnikov, način poslovanja s spisi. Prosilka nadalje navaja, da brez podatkov, ki jih je zahtevala, Državno pravobranilstvo niti ne bi moglo poslovati. Brez teh podatkov namreč ni moč sestaviti letnega poročila o delu Državnega pravobranilstva, kot to določa 24. člen Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS št. 94/2007), kakor tudi ne letnega razporeda dela (72. člen DPR), saj je Generalni državni pravobranilec pri določanju letnega razporeda vezan tudi na obremenjenost posameznih pravobranilcev. Prav tako pa Generalni državni pravobranilec brez zahtevanih podatkov ne more vsakoletno podeljevati diplom za nadpovprečne letne uspehe, kakor tudi ne izplačevati delovne uspešnosti (kot je to razvidno iz zaključnih računov Državnega pravobranilstva). Prosilka nadalje trdi, da je organ dolžan voditi te podatke, kajti k temu ga zavezuje tudi Državnopravobranilski red, in sicer v poglavju XII, Vpisniki in pomožne knjige (od členov 149 do 167). V GDP so vpisniki in tudi P-vpisnik posebej opredeljeni v 153. Členu, kakor tudi pripadajoči elektronski obrazci vpisnikov (za P vpisnik obrazec DP št. 22), ki so sestavni del GDP-ja. DPR pa določa tudi pravila o dodeljevanju zadev oz. spisov (77. čl.), kakor tudi pravila za predodelitev zadev (80. čl.). Predodeljevanje zadev oz. spisov je tako mogoče le z odredbo Generalnega državnega pravobranilca in ker se vpisniki hranijo trajno, se morajo tudi odredbe. Zaradi navedenega je obrazložitev v izpodbijani odločbi neutemeljena. Prosilka pa nadalje še poudarja, da vpisniki in imeniki štejejo v dokumentarno gradivo Državnega pravobranilstva, katerih rok hranjenja je določen kot trajno (146. čl. DPR). Za razjasnitev zadeve prosilka še pojasnjuje, ……………………………Pojasniti je treba še to, da je v septembru leta 2008 na oddelku mandat državnega pravobranilca prvič nastopilo šest pravobranilcev, do konca tega leta pa še dva. Pred septembrom 2008 pa je bilo na oddelku dvanajst državnih pravobranilcev. Glede na zgoraj navedeno in ob predpisani enakomerni obremenjenosti posameznega pravobranilca, je tako povsem nerelevantna navedba v izpodbijani odločbi, da se ne morejo zajeti podatki pred letom 2008, saj so se na začetku spisi državnim pravobranilcem, ki so prvič nastopili mandat, dodeljevali večinoma na podlagi odredb Generalnega državnega pravobranilca o predodeljevanju spisov. Izgovarjanje organa, da se migrirani podatki, zaradi prehoda na nov informacijski sistem, še urejajo, ker izvajalec vseh opravil še ni opravil, vsekakor ne more biti razlog, da kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. Prehod na nov informacijski sistem je bil v organu izveden v prvem tednu meseca novembra 2013, nov informacijski sistem za vpisnike pa je tudi moral temeljiti na določilih DPR, saj le ta ni bil spremenjen,…………………….. Sploh pa mora organ, na podlagi 22. čl. GDP, redno izdelovati kopije vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če so na njih podatki in jih hraniti v za to določenih, posebej varovanih mestih. Neverjetna bi se zdela misel, da organ ob prehodu na nov informacijski sistem vpisnikov, na katerega se je pripravljal več let (pet oziroma šest let), ni ravnal v skladu z določili 22. čl. DPR in izdelal kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj ter jih shranil. Organ z zahtevanimi zbirkami podatkov vsekakor razpolaga. Zavrača le, da bi bilo število spisov, ki so jih dobili v delo posamezni državni pravobranilci, dostopno vsem državnim pravobranilcem in to z obrazložitvijo, da bi to slabo vplivalo na delovni proces ali pa, da se državni pravobranilci med seboj ne morejo primerjati, saj so nekateri že pred nastopom državnopravobranilske funkcije bili zaposleni na Državnem pravobranilstvu kot strokovni sodelavci ali kot pomočniki državnega pravobranilca. Prosilka poudarja, da je to v direktnem nasprotju s temeljnim načelom transparentnosti, h kateremu so zavezani vsi državni organi, in sicer tako navzven kot tudi navznoter. Transparentnost dela javnega sektorja oz. vseh uporabnikov proračunskih sredstev pa je tudi eden izmed temeljnih pogojev za preprečevanje korupcije. Prosilka poudarja, da pomanjkanje personalnih in tehničnih resursov vsekakor ne odvezuje organa od izpolnjevanja z zakonom ali podzakonskim aktom predpisanih dolžnosti. Ob tem še pripominja, da se v sklepu za podaljšanje roka Generalni državni pravobranilec sklicuje tudi na to, da so v časovno zahtevanem obdobju državni pravobranilci in pomočniki državnih pravobranilcev na civilnem oddelku prejeli skoraj 11.000, zaključili pa skoraj 7.500 zadev; kar naj bi še dodatno oteževalo pripravo zbirke podatkov. ………………….Prosilka na podlagi navedenega predlaga, da IP organu naloži posredovanje zahtevanih informacij.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 30. 12. 2014, št. DP-2 GSDP-37/2014-5, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Prosilka je dne 20. 2. 2015 na IP posredovala delni umik pritožbe, in sicer v delu, ki se nanaša na dostop do informacije, kdo je nasprotna stranka v prejetih in zaključenih spisih. Razlog za delni umik oz. delno utesnitev je v tem, da gre za osebne podatke, do katerih prosilka nima pravice dostopati. Pri tem je mišljena kot nasprotna stranka tisti subjekt, ki ga organ ne zastopa. V preostalem pa prosilka v celoti vztraja pri svoji pritožbi.
Pritožba je delno utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje obstoja t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Organ je namreč zahtevo zavrnil, ker bi moral ustvariti novo zbirko podatkov, tj. seznam zadev, ki bi ustrezale kriterijem, kot jih je navedla prosilka v zahtevi, česar pa na podlagi ZDIJZ ni dolžan storiti. Poleg tega pa je organ navedel, da tehnične možnosti takšne zbirke podatkov ne omogočajo. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi kriterij materializirane oblike za opredelitev informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.
IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 13. 2. 2015 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu dokumentov, ki so predmet zahteve oziroma ugotoviti, ali notranja organizacija dela ter pisarniško poslovanje dejansko ne omogočata dostopa do informacij na način, kot je predmet zahteve.
Delovanje organa ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra), ki v 1. členu določa, da je organ zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči in upravnimi organi. V 4. členu ZDPra je določeno, da predpise za notranjo organizacijo in poslovanje državnega pravobranilstva izda generalni državni pravobranilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu: DPR) ureja: notranjo organizacijo dela, pisarniško poslovanje, ravnanje z listinami in gradivom zaupne narave, način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu Državnega pravobranilstva. Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo: ravnanje z vlogami in pisanji, vrste vpisnikov, podatki, ki se vpisujejo v vpisnike, način vodenja vpisnikov, način poslovanja s spisi.
Na ogledu in camera je IP glede zahteve prosilke za dostop do seznama prejetih spisov v delo za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, za določeno obdobje po postavljenih parametrih, prosil organ za pojasnilo, ali razpolaga z informacijo, kaj posamezen državni pravobranilec oziroma pomočnik pravobranilca dela. Organ je pojasnil, da se na današnji dan vidi, koliko zadev je signiranih na posameznega državnega pravobranilca oziroma pomočnika pravobranilca in kakšen je status spisa (rešeno, v delu). Ker pa prosilka zahteva obdobno, organ pojasni, da ta podatek ni povsem točen, saj so bili spisi kasneje lahko presignirani in se izgubi podatek, da je bil ta spis pri delu pri npr. določenem državnem pravobranilcu, če se je kasneje presigniral na drugega. Trenutno se ga iz sistema za nove zadeve ne da dobiti (v pripravi so nove obdobne statistične tabele), ker pregledi ne delujejo. Podatki iz starega sistema pred 4. 11. 2013 pa so bili »povoženi« z vidika statistike, kdo je na zadevi delal, medtem ko se na posameznem spisu ta podatek še vedno vidi. Organ je pojasnil, da imajo en sistem, iz katerega po parametrih izločajo podatke. Ta sistem ne omogoča, da bi izvozili podatek o tem, kdaj je bil določen spis dodeljen in kdaj presigniran v delo in do kdaj. Zato ne morejo ugotoviti, na koliko zadevah je delal posameznik in kdaj v določenem obdobju, lahko pa vedno na današnji dan. Organ naredi izpisek zadev, ki so signirani na določenega državnega pravobranilca, vendar pojasni, da zadeva ni točna, saj zajame podatke, ki kažejo stanje signiranih zadev na današnji dan za preteklost. To pomeni, da če je bil določen spis v preteklem obdobju (prej od danes) presigniran na drugega, se izgubi podatek oziroma statistika ne nudi te možnosti, da bi bil ta spis še vedno zaveden, da je bil nekoč pri delu pri drugem nosilcu. Organ pojasni, da je za statistiko in za sistem, ki to ponuja, irelevantno, da želi prosilka po obdobjih, ker naredi sistem en sam izpis. Organ je pojasnil, da se je 4. 11. 2013 začela produkcija na novih vpisnikih. Stari spisi so bili premigrirani v nov sistem. Podobna mesta so se prenesla, tisto, kar pa se ni preneslo, je šlo v posebno polje migracija, ki pa ne omogoča iskanja. Nosilci spisa so se prenesli v nov sistem, če je bil nekdo nosilec spisa 4. 11. 2013, je bil tudi naslednji dan. Organ pojasni, da ima npr. spis, ki je nastal leta 2008 in je v sistemu nastanka dobil tudi nosilca, nosilec se lahko skozi življenje spisa spreminja, na spisu je elektronsko mogoče dobiti podatek o zgodovini, komu je bil spis dan in komu je bil predodeljen, vendar tega podatka ni mogoče dobiti iz sistema po statistiki za posameznega nosilca (državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca). Organ je povedal, da je star sistem omogočal stanje na dan, kot si ga navedel, ne glede na to, kdaj si ta podatek zahteval, vendar nov sistem tega ne omogoča, star sistem pa ne dela več. Na vprašanje, na kakšen način izdelajo letno poročilo, je organ pojasnil, da je sestavljeno iz poročil vodje oddelkov, ki črpajo podatke iz tega sistema na način, ki jih trenutno daje. Glede ugotavljanja uspešnosti državnih pravobranilcev in njihove letne obremenjenosti je organ povedal, da se delovna uspešnost ne meri po številu spisov, temveč po kriterijih, ki so navedeni v pravilniku. Organ je pojasnil, da so državni pravobranilci obremenjeni približno enako, sistem dodeljevanja spisov je določen v državnopravobranilskem redu. Vpisničarke imajo seznam in vrstni red, po katerem dodeljujejo zadeve. Organ je naknadno še pojasnil, da je glede ugotavljanja uspešnosti državnih pravobranilcev in njihove letne obremenjenosti treba dodati, da so v Pravilniku o priznanjih na področju pravosodja (Uradni list RS, št. 74/13), določeni med drugim tudi pogoji za dodelitev posamezne vrste priznanja, med katerimi ni število spisov v delu ali število zaključenih spisov ter da je na podlagi drugega odstavka 22.h člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju Vlada RS izdala Uredbo o pogojih, merilih in obsegu plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za državne pravobranilce (Uradni list RS, št. 71/07). Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/2009, ZSPJS-L) je bil 22.h člen črtan, s tem je po mnenju organa prenehala veljati tudi citirana uredba.
IP je vpogledal v računalniški izpis »zadeve v reševanju« za posameznega državnega pravobranilca, za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014, iz P-vpisnika, po parametrih, kot so predmet zahteve: opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče (dodatno vsebuje še status spisa in datum zaključka (če je zadeva zaključena). Organ je opozoril, da takšen izpis ni točen za primerjavo med državnimi pravobranilci in pomočniki državnih pravobranilcev z vidika pripada spisov, saj je treba upoštevati, da seznam zajema tudi tiste zadeve, ki so bile vmes že rešene, da gre za zgodovinski izpis, vendar po podatkih aktualnega nosilca, ki trenutno dela na zadevi oz. jo je zaključil, ne zajema pa tistih zadev, ki so nastali pred obdobjem poizvedbe, in so bile signirane na pravobranilca pred obdobjem poizvedbe. V seznamu so sicer zavedene tudi starejše zadeve, če so bile v iskalnem obdobju še odprte oziroma zaključene, ne zajema pa zadev, ki so bile morda v tem obdobju sicer odprte na določenega pravobranilca, pa so bile kasneje presignirane, saj seznam vedno veže zadeve na aktualnega nosilca zadeve. To pomeni, da je bilo v tem obdobju lahko več zadev signiranih na določenega pravobranilca, vendar takoj, ko je spis presigniran na drugega, je ta zaveden k aktualnemu nosilcu, ne glede na to, da je bil npr. določen spisi v delu leta 2008 in 2009 pri enem pravobranilcu, na dan priprave izpisa pa je pri drugem pravobranilcu, bo sistem ta spis zavedel samo k aktualnemu nosilcu, ne pa, da je bil kadar koli pri drugem pravobranilcu.
IP ugotavlja, da navedeni izpis ustreza zahtevi prosilke, zato ni mogoče slediti navedbam organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Argument organa, da izpis, zaradi gornjih pojasnil, ne predstavlja »točne informacije«, pa po oceni IP, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve. Dejstvo je, da računalniški sistem omogoča izvedbo izpisa po parametrih, kot jih zahteva prosilka. Nikjer v zahtevi ni navedeno, da prosilka zahteva primerjalni izpis med državnimi pravobranilci, poleg tega pa za dostop do informacij javnega značaja niti ni pomembno, za kakšen namen je prosilka vložila zahtevo. Pri presoji po ZDIJZ je pomembno le to, ali organ z informacijo razpolaga. Razlog, kot je npr. napačna interpretacija informacije, ne more biti podlaga za zavrnitev zahteve. Organ ima namreč vselej možnost, da posredovani informaciji doda pojasnilo oziroma interpretacijo izpisa, če ocenjuje, da je to potrebno za njegovo razumevanje. Glede na navedeno IP ocenjuje, da ni mogoče govoriti o »točni« ali »ne točni« informaciji, z vidika obstoja zahtevanih informacij, kar je relevantno v postopku po ZDIJZ, saj sistem nedvomno izpiše podatke, kot so predmet zahteve. Kakšna je njihova »uporabna vrednost« pa je stvar interpretacije, ki pa z vidika ZDIJZ ni relevantna. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ lahko ugotavljamo le, ali informacija ustreza zahtevi prosilke in kot taka obstaja v materializirani obliki, ni pa stvar presoje po ZDIJZ, kaj takšna informacija izkazuje, kaj predstavlja, njena vrednost v pravnem prometu, ipd. IP ob tem še dodaja, da je nesprejemljivo, da zgolj zato, ker organ ocenjuje, da računalniški izpis »ni točen (za primerjavo med sodelavci oziroma z vidika, da niso zajeti vsi podatki, ker so se obdobno v sistemu »povozili«)«, zaključi, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, če je že narava dela organa takšna, da brez podatkov, ki so predmet zahteve prosilke, niti ne bi mogel poslovati, poleg tega pa ga k vodenju zadev, po določenih kriterijih, zavezuje tako ZDPra kakor tudi podzakonski akt DPR.
Organ je na poziv IP posredoval tudi seznam državnih pravobranilcev in pomočnikov državnih pravobranilcev, ki so bili na dan vložitve zahteve, dne 24.9.2014, razporejeni na civilnopravni in gospodarski oddelek na sedežu v Ljubljani, in sicer gre za naslednje državne pravobranilce: Aleksandra Kisovec-vodja, Ivanka Demšar Potočnik, Polonca Dobrajc, mag. Damjana Draksler Zupanc, Ana Martina Hočevar, Ivanka Jerala, mag. Zala Lešnik, Mojca Modic Zule, Ana Pešec, Marija Simič, mag. Valerija Šter, mag. Jasmina Trivič in pomočnik državnega pravobranilca mag. Simon Umek. Ker je prosilka zahtevala dostop do obdobnih podatkov, je bilo treba ugotoviti, ali za navedene posameznike obstajajo zahtevane informacije v celotnem zahtevanem obdobju. Organ je pripravil računalniški izpis za vsako leto posebej in na podlagi posredovanih informacij je IP ugotovil, da organ razpolaga z računalniškim izpisom »zadeve v reševanju« za vse navedene posameznike, razen glede pomočnika državnega pravobranilca, mag. Simona Umeka, od leta 2009 naprej. To pomeni, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo »zadeve v reševanju« za leto 2008 glede pomočnika državnega pravobranilca mag. Simona Umka, zato je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena in jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, razen v delu, ki je naveden zgoraj. Ker zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi se prosilki zavrnil dostop do zahtevanih informacij ter ugotovil, da slednje niso podane. V izpisu »zadeve v reševanju« so namreč navedeni naslednji podatki: opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče, status spisa in datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, ki jih ni mogoče uvrstiti med izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izpisu je sicer naveden posameznik, ki je z imenom in priimkom skupaj s funkcijo sicer določljiv, vendar je naveden v povezavi z opravljanjem javne funkcije, zato v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ne gre za varovane osebne podatke.
IP zaključuje, da je organ dolžan prosilki posredovati računalniški izpis iz P vpisnika za »zadeve v reševanju« za zgoraj navedene državne pravobranilce in pomočnika državnega pravobranilca za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014, za vsako leto posebej, z naslednjimi podatki: opravilna številka spisa, datum dodelitve, glavni temelj, stranka, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS in pristojno sodišče ter ime in priimek državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Glede zahteve prosilke za dostop do »seznama zaključenih spisov« za vsakega posameznega državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca, za določeno obdobje po postavljenih parametrih, je organ na ogledu in camera pojasnil, da ima seznam zadev, ki jih je zaključil določen pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca. Na vprašanje, zakaj ga ni posredoval prosilki oz. zakaj je ocenil, da ga nima, je organ pojasnil, da zadeva ni točna, ker je na zadevi delal pomočnik ali strokovni sodelavec in je lahko zaključil spis nekdo, ki ni bil dejansko nosilec spisa. Organ je ob tem še opozoril, da »seznam zaključenih spisov« s parametrom »vrsta rešitve« ne zajame čisto vseh zaključenih spisov, ker veliko končanih zadev še vedno nima vpisane končne rešitve in zahtevane vrednosti niso poknjižene na 0,00€, zato podatek tudi iz tega razloga ni povsem točen.
IP je vpogledal v računalniški izpis za »seznam zaključenih spisov« za določenega državnega pravobranilca iz P vpisnika za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014, za vsako leto posebej, po parametrih, kot so predmet zahteve: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve in datum zaključka. Enako kot zgoraj, tudi pri navedenem izpisu IP ugotavlja, da izpis - informacija ustreza zahtevi prosilke, zato ni mogoče slediti odločitvi organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Argument organa, da izpis ni povsem točen, pa enako, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, po oceni IP, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve. Dejstvo je, da računalniški sistem omogoča izvedbo izpisa po parametrih, kot jih zahteva prosilka, kar je z vidika kriterija materializirane oblike ključno, ko govorimo o obstoju zahtevane informacije javnega značaja. Sama vsebina zahtevane informacije, z vidika, ali je npr. organ zapisal pravilne, resnične podatke, ustrezno vodil določen postopek, ali je dokument podpisala, zato pristojna oseba ipd. v postopku po ZDIJZ ni relevantno in ne sme oziroma ne more biti predmet presoje. Ob ugotovitvi, da organ z dokumentom razpolaga, je nadaljnja presoja vezana izključno na obstoj morebitnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nikakor pa ne na samo »točnost, resničnost, …« zahtevanih informacij. To pomeni, da zgolj zato, ker se spisi vodijo na načine, ki po oceni organa niso povsem točni, slednje ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije z obrazložitvijo, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, saj za takšno odločitev organ nima podlage v zakonu. Organ ima možnost, da ob posredovanju informacije doda pojasnilo oziroma interpretacijo izpisa, če ocenjuje, da je to potrebno za njegovo razumevanje. Ob tem IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1096/2012-11 z dne 27.2.2013, v kateri je sodišče v smiselno podobni zadevi navedlo, da se lahko organ izogne napačnemu razumevanju na način, da dokument označi z opozorilom. »Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le-to, ali zavezanec z dokumentacijo razpolaga ter v primeru, če razpolaga, ati je podana katera od izjem. Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da ni podlage v zakonu za stališče, češ da je informacija javnega značaja vsak dokument, tudi dokumenti o napačnih dejstvih. Iz načina, kako je v ZDIJZ opredeljena izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je nedvoumno razvidno, da so tudi osnutki dokumentov informacije javnega značaja, le da pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine. Četudi ZDIJZ ne omenja možnosti opozoril, da gre le za delovno besedilo oziroma osnutek nekega dokumenta, pa je povsem jasno, da če bo zavezanec prosilcu pokazal dokument, ki je v postopku izdelave, da je samo po sebi razumljivo, da bo prosilca tudi opozoril na to, da gre za dokument v takem svojstvu, torej da gre za dokument, ki še ni izdelan. Če pa bi razkritje neuradne evidence povzročilo napačno razumevanje njene vsebine kljub opozorilu, da ne gre za uradne podatke, pa to ne more biti v škodo tožeče stranke, temveč vsakokratnega morebitnega prosilca, ki ne bi bil pozoren na takšno opozorilo. …..Tožena stranka ni prisilila tožeče stranke, da iz nastajajoče evidence izdela izpis, temveč je le naložila, da pokaže dokument, s katerim razpolaga in za katerega po njenem mnenju ni podana nobena od izjem iz ZDIJZ. V konkretnem primeru ne gre za izpis, temveč za posredovanje informacije javnega značaja, kar je nekaj povsem drugega…… Tožbene navedbe o tem, da bi se morda pokazalo, da je šlo tudi za neustrezno vodenje evidenc, vendar iz opravičljivih razlogov, ki jih tožeča stranka natančno navaja, pa so v tem postopku tudi nepomembne, saj je pri odločanju o prošnji za posredovanje informacij javnega značaja, kot je bilo že rečeno, bistveno zgolj to, ali zavezanec razpolaga z neko dokumentacijo in ali ta dokumentacija predstavlja katero izmed izjem iz ZDIJZ«.
Ker je prosilka zahtevala dostop do obdobnih podatkov, je bilo treba ugotoviti, ali za navedene posameznike obstajajo zahtevane informacije v celotnem zahtevanem obdobju. Organ je pripravil računalniški izpis za vsako leto posebej in na podlagi posredovanih informacij je IP ugotovil, da organ razpolaga z računalniškim izpisom »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika, različno po posameznikih, in sicer:
- za obdobje od 1.1.2008 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, za naslednje osebe: Ivanka Demšar Potočnik, Polonca Dobrajc, mag. Damjana Draksler Zupanc, mag. Zala Lešnik, Mojca Modic Zule, Marija Simič, mag. Valerija Šter,
- za obdobje od 1.1.2009 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, za naslednji osebi:Aleksandra Kisovec in mag. Zala Lešnik,
- za obdobje od 1.1.2010 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, za naslednji osebi: Ivanka Jerala in mag. Jasmina Trivič,
- za obdobje od 1.1.2011 do 31.8.2014, za vsako leto posebej, za Ano Martino Hočevar,
- za obdobje od 1.1.2014 do 31.8.2014 za mag. Simona Umeka.
To pomeni, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami »seznam zaključenih spisov« iz P vpisnika:
- za leto 2008, za naslednji osebi: Aleksandra Kisovec in mag. Zala Lešnik,
- za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2009, za naslednji osebi: Ivanka Jerala in mag. Jasmina Trivič,
- za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2010, za Ano Martino Hočevar,
- za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2013, za mag. Simona Umeka,
V tem delu je pritožba prosilke neutemeljena in jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, razen v delu, ki je naveden zgoraj. Ker zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi se prosilki zavrnil dostop do zahtevanih informacij ter ugotovil, da slednje niso podane. V izpisu »zaključene zadeve« so namreč navedeni naslednji podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, ki jih ni mogoče uvrstiti med izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izpisu je sicer naveden posameznik, ki je z imenom in priimkom skupaj s funkcijo sicer določljiv, vendar je naveden v povezavi z opravljanjem javne funkcije, zato v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ne gre za varovane osebne podatke.
IP zaključuje, da je organ dolžan prosilki posredovati računalniški izpis iz P vpisnika »seznam zaključenih spisov« za zgoraj navedene državne pravobranilce in pomočnika državnega pravobranilca za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014, za vsako leto posebej, z naslednjimi podatki: opravilna številka spisa, glavni temelj, vrsta rešitve, datum zaključka ter ime in priimek državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih informacij, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa se pritožba prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka