Prosilec - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.
+ -Številka: 090-292/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:Organ je zaradi varstva poslovne skrivnosti prosilcu zavrnil dostop do zapisnikov sej odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (Idbor SODPZ). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je subjektivni kriterij poslovne skrivnosti izpolnjen in, ker se je prosilec skliceval na javni interes, izvedel t. i. test javnega interesa. Po temeljitem tehtanju je na podlagi vseh trenutnih okoliščin primera IP ugotovil, da javni interes ne prevlada, ker razkritje zahtevanih zapisnikov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k širši javni razpravi o sistemu poklicnega upokojevanja, ker Odbor SODPZ za takšne razprave sploh ni pristojen oziroma o sistemskih vprašanjih sploh ne razpravlja. Odbor SODPZ razpravlja o strokovnih vprašanjih in je pristojen za spremljanje poslovanja Sklada ODPZ in nadzor nad upravljanjem tega konkretnega sklada, ki je v lasti zavarovancev poklicnega zavarovanja, članov sklada. Zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-292/2014/4
Datum: 25. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 11. 2014, zoper odločbo Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 24. 10. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 28. 8. 2014 od organa zahteval vse zapisnike sej Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju: Odbor SODPZ) in njegov poslovnik. Dokumente je zahteval v elektronski obliki.
Organ je prosilcu posredoval Poslovnik odbora SODPZ in z izpodbijano odločbo prosilcu zavrnil dostop do zapisnikov sej Odbora SODPZ zaradi varstva poslovne skrivnosti. V obrazložitvi je pojasnil, da zahtevani zapisniki sicer predstavljajo informacije javnega značaja, vendar pa Pravilnik Kapitalske družbe, d.d. o varovanju poslovne skrivnosti (v nadaljevanju: Pravilnik) v 8. členu določa, da poslovno skrivnost predstavljajo tudi vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki jih osebe iz 3. člena Pravilnika producirajo za potrebe organov organa, njegovih delovnih sestankov, posvetovalnih teles ali kakršnihkoli drugih poslovnih procesov ter dokumenti, ki nastanejo v procesu sklepanja pogodbenih razmerij, razen podatkov, ki so po zakonu javni v skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nadalje je pojasnil, da Pravilnik vsebuje tudi vsebinsko enako določbo določbi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 in da zahtevani zapisniki sej odbora SODPZ vsebujejo podatke o strategiji upravljanja pokojninskega sklada, ki je s Pravilnikom opredeljena kot poslovna skrivnost, pa tudi druge podatke glede poslovanja in razvoja sklada, ki jih je ustvaril organ. Navedel je še, da bi z razkritjem vsebine zapisnikov sej Odbora SODPZ, na katerih se je obravnavalo poslovanje in strategija upravljanja ter razvoj sklada, lahko nastala občutna škoda in bi se lahko poslabšal njegov položaj na trgu upravljavcev vzajemnih pokojninskih skladov. Zatrdil je, da sta v zvezi z zahtevanimi zapisniki sej Odbora SODPZ izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij poslovne skrivnosti.
Prosilec je v svoji pritožbi z dne 5. 11. 2014 navedel, da ne razpolaga s Pravilnikom, zato ne more preveriti, ali je subjektivni kriterij poslovne skrivnosti res izpolnjen, da pa prva in zadnja stran enega zapisnika seje Odbora SODPZ, v katerega je vpogledal, nista bili označeni z oznako »poslovna skrivnost – zaupno«, vendar bi glede na trditve organa v izpodbijani odločbi, morali biti, da bi lahko šteli za poslovno skrivnost. Navedel je, da je na sestanku med bodočimi upokojenci Ministrstva za obrambo in predstavniki organa dne 11. 3. 2014 predstavnica organa zagotovila, da bodo predlog oziroma pobudo o javni objavi zapisnikov sej odbora SODPZ proučili, kar naj bi bilo v nasprotju z odločitvijo v izpodbijani odločbi. Poudaril je, da je iz določil 294. člena ZPIZ-2, Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja in Poslovnika o delu Odbora SODPZ mogoče sklepati, da se pretežni del pristojnosti in posledično vsebin zapisnikov ne nanaša na teme, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost (in primeroma navedel: pokojninski načrt in njegove spremembe, stroški in provizije upravljavca, obveščanje delodajalcev in članov SODPZ, poročilo o pritožbah v zvezi delovanja SODPZ, vprašanja, vezana na izvajanje poklicnega zavarovanja), oziroma se cela vrsta pristojnosti Odbora SODPZ nanaša na vsebine, ki jih je organ po zakonu celo dolžan javno objaviti in tudi so prosto dostopni na spletni strani upravljavca (prosilec je primeroma navedel: izjava o naložbeni politiki, letno poslovno poročilo SODPZ, Pravila upravljanja SODPZ, dokumenti z informacijami o izpostavljenosti tveganju, stroških poslovanja in strukturi naložb). Kot primer je navedel zapis 7. seje Odbora SODPZ, objavljen na spletni strani organa, iz katerega naj bi izhajalo, da so bile na seji obravnavane vsebine, ki jih je organ dolžan javno objaviti. Navedel je, da razkritje zahtevanih zapisnikov ne more vplivati na konkurenčni položaj organa, ker ima ta edini zakonsko pooblastilo, da za račun zavarovancev upravlja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki izvaja poklicno zavarovanje, in ima dejansko monopolni položaj. Prosilec se je skliceval tudi na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj je interes najmanj 45.316 zavezancev, ki so bili na dan 30. 9. 2014 vključeni v SODPZ, močnejši od interesa za omejitev dostopa, pri čemer je citiral del 5. člena Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja (»je v lasti zavarovancev-članov poklicnega zavarovanja«). Menil je, da je interes javnosti velik predvsem tudi z vidika prepotrebnih in že napovedanih sprememb sistema poklicnega upokojevanja, zaradi česar zapisniki sej Odbora SODPZ ne bi smeli ostati nedostopni zgolj zaradi pavšalne navedbe, da med drugim vsebujejo tudi podatke o poslovanju in strategiji upravljanja ter razvoja sklada.
Organ je IP, po pozivu št. 090-292/2014/2 z dne 5. 1. 2015, poslal 11 zapisnikov sej Odbora SODPZ, Pravilnik organa o varovanju poslovne skrivnosti in čistopis Poslovnika o delu Odbora SODPZ z dne 13. 11. 2014.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec odločbo organa izpodbija le v delu, s katerim je organ zavrnil njegovo zahtevo za dostop do zapisnikov sej Odbora SODPZ.
IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in dodaja, da je v šestem odstavku 9. člena Pravilnika izrecno določeno, da se kot poslovna skrivnost obravnavajo tudi podatki, gradiva, ukrepi postopki in predmeti, ki ne nosijo oznake poslovna skrivnost, pa štejejo za poslovno skrivnost po 7. ali 8. členu Pravilnika, ki v prvem odstavku določa, da poslovno skrivnost predstavljajo vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki jih osebe iz 3. člena Pravilnika producirajo za potrebe organov organa, njegovih delovnih sestankov, posvetovalnih teles ali kakršnikoli drugih poslovnih procesov ter dokumenti, ki nastanejo v procesu sklepanja pogodbenih razmerij, razen podatkov, ki so po zakonu javni v skladu s tretjim odstavkom ZGD-1. V 3. členu Pravilnika so med drugim navedeni tudi člani odborov zavarovancev vzajemnih pokojninskih skladov, ki jih upravlja organ. Iz vsega navedenega izhaja, da je organ tudi zapisnike sej Odbora SODPZ določil za poslovno skrivnost po svoji subjektivni oceni.
Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vprašanje, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, ni pravno relevantno – pomembna je le subjektivna odločitev družbe, zato so tudi navedbe prosilca, da ima organ dejansko monopolni položaj, irelevantne. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali obstajajo druga dejstva, zaradi katerih zahtevani zapisniki morda ne bi smeli biti določeni za poslovno skrivnost (niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju). Presojal je, ali zahtevani zapisniki morda vsebujejo podatke, ki so po zakonu javni ali podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev, saj se takšni podatki ne morejo določiti za poslovno skrivnost (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).
Po pregledu relevantne zakonodaje je IP ugotovil, da je Odbor SODPZ v skladu s šestim in sedmim odstavkom 210. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C; v nadaljevanju: ZPIZ-2) strokovni organ, ki spremlja poslovanje pokojninskega sklada ter nadzoruje delo upravljavca in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Organ je po izrecni določbi prvega odstavka 210. člena ZPIZ-2 upravljavec SODPZ in v imenu in za račun zavarovancev in drugih upravičencev upravlja SODPZ ločeno od svojega drugega premoženja. Organ SODPZ torej ne upravlja v interesu javnosti, ampak v interesu zavarovancev in drugih upravičencev iz tega zavarovanja. Prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2 poklicno zavarovanje opredeljuje kot zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom. Določbe 209. člena ZPIZ-2 določajo, da je SODPZ premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izključno kritju obveznosti do zavarovancev poklicnega zavarovanja. SODPZ je v lasti zavarovancev poklicnega zavarovanja, članov sklada. Podatki, ki so povezani z vplačili v SODPZ, torej niso podatki o porabi javnih sredstev, zato se dostop do zahtevanih zapisnikov ne more dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP tudi ni seznanjen, da bi bila v zvezi z zahtevanimi zapisniki sej Odbora SODPZ sprejeta kakršnakoli pravnomočna odločitev, iz katere bi izhajalo, da ti zapisniki vsebujejo podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZPIZ-2 v 253. členu izrecno določa, da organ kot upravljavec SODPZ obvešča javnost na način, da na svoji spletni strani javno objavi:
- pokojninski načrt ter pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
- pravila upravljanja pokojninskega sklada;
- obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
- izjavo o naložbeni politiki;
- revidirano letno poročilo;
- informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada ter vrstah in strukturi naložb;
- obvestilo o pravicah člana glede prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.
Poleg tega so v 254. členu ZPIZ-2 določene še posebne pravice članov, da na zahtevo od organa v 15 dneh brezplačno pridobi informacije o:
- pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
- pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju zavarovanja;
- pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi istega ali različnih upravljavcev.
Ne glede na to, da Odbor SODPZ na svojih sejah obravnava tudi dokumente, ki jih mora kasneje organ javno objaviti na svoji spletni strani, pa zakon ne določa, da so celotni zapisniki sej Odbora SODPZ javni.
Iz vsega navedenega izhaja, da v konkretnem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih zahtevani zapisniki sej Odbora SODPZ ne bi smel biti določeni za poslovno skrivnost na podlagi t.i. subjektivnega kriterija.
Ker se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih zapisnikov, je bilo treba v pritožbenem postopku uporabiti test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri katerem gre za t.i. tehtanje med več interesi oz. pravicami. Na podlagi navedene določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi informacija predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru poslovna skrivnost iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb kot so na primer zavarovanci oziroma člani sklada, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Bistvo te presoje je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je v povezavi z javnim sektorjem pomembno za širšo javnost. Javni interes za odpiranje informacij javnega značaja mora biti utemeljen na koristih, ki jih z razkritjem informacij pridobi širša javnost. Te so npr. boljše razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k njeni verodostojnosti. Pomembna korist je tudi zagotavljanje preglednosti dela organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev.
Prosilec v pritožbi interes javnosti napačno utemeljuje na dejstvu, da je Sklad ODPZ v lasti zavarovancev – članov poklicnega zavarovanja, saj to dejstvo kaže prav na to, da gre za interese relativno ozke skupine ljudi (ne glede na to, da je po navedbah prosilca v zavarovanje vključenih 45.316 posameznikov). Po oceni IP tudi pavšalna navedba prosilca o že napovedanih prepotrebnih spremembah sistema poklicnega upokojevanja ne izkazuje interesa javnosti na dostopu do zahtevanih zapisnikov sej Odbora SODPZ. V konkretnem primeru IP ugotavlja, da razkritje zahtevanih zapisnikov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k širši javni razpravi o sistemu poklicnega upokojevanja, ker Odbor SODPZ za takšne razprave sploh ni pristojen oziroma o sistemskih vprašanjih sploh ne razpravlja. Odbor SODPZ razpravlja o strokovnih vprašanjih in je pristojen za spremljanje poslovanja Sklada ODPZ in nadzor nad upravljanjem tega konkretnega sklada, ki je v lasti zavarovancev poklicnega zavarovanja, članov sklada. Odbor SODPZ ima na podlagi prvega odstavka 294. člena ZPIZ-2 za namen spremljanja poslovanja in nadzora na upravljavcem Sklada ODPZ naslednje konkretne pristojnosti:
- daje mnenje k letnemu poročilu pokojninskega sklada;
- daje mnenje k spremembam pravil upravljanja pokojninskega sklada, razen v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi spremembami;
- daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki se nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
- predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca pokojninskega sklada;
- preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;
- daje mnenje k poročilom upravljavca pokojninskega sklada o tveganjih, katerim je pokojninski sklad izpostavljen;
- obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov pokojninskega sklada;
- obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem pokojninskega sklada.
V primeru, da odbor SODPZ ugotovi nepravilnosti pri poslovanju SODPZ od upravljavca na podlagi drugega odstavka 294. člena zahteva odpravo nepravilnosti v primernem roku in zahteva poročilo o odpravi ugotovljenih nepravilnosti. Če upravljavec ne odpravi nepravilnosti pri poslovanju v postavljenem roku, ali v postavljenem roku ne ukrepa ustrezno ali ne pripravi poročila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti, odbor o ugotovljenih nepravilnostih ali o neustreznem ukrepanju obvesti nadzorni organ upravljavca ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Samo konkretno poslovanje SODPZ kot vzajemnega pokojninskega sklada na trgu pa nima nobene neposredne povezave s sistemom obveznega dodatnega poklicnega pokojninskega zavarovanja kot celote, vpete v širši družbeno-politični sistem delovno-socialnega varstva, ki ga regulira le zakonodajalec.
Poudariti je treba, da se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Zagotovo je v interesu javnosti, da izve tudi določene podatke o poslovanju organa, še posebej zato, ker v primeru, ko je nad upravljavcem SODPZ (to je organ) začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke v SODPZ (207. člen ZPIZ-2). Da se zadosti javnemu interesu v tem pomenu, pa so trenutno dovolj že splošne informacije o poslovanju organa v smislu upravljavca SODPZ in informacije o delovanju Odbora SODPZ, ki jih upravljavec sklada po sejah Odbora SODPZ objavlja na svoji spletni strani (npr. o 7., 8. in 9. seji odbora SODPZ (dostopno na: http://www.kapitalska-druzba.si/posamezniki/sodpz/novice?pidarticlePager=2). Razkritje zahtevanih celotnih zapisnikov pa po oceni IP ni v javnem interesu, ki bi pretehtal interes, da organ varuje svoje poslovne skrivnosti in s tem pripomore k uspešnemu upravljanju s SODPZ na trgu. Po pregledu preteklih člankov v medijih je IP ugotovil, da so ti nekajkrat poročali o različnih vprašanjih, povezanih s sistemom poklicnih pokojnin, vendar se je pri tem polemiziralo predvsem o pomanjkljivostih sistema in ne samega konkretnega upravljanja s Skladom ODPZ s strani organa. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse subjekte varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi z razkritjem zahtevanega dokumenta razkrili poslovno skrivnost določenega subjekta. Kot izhaja iz vsega navedenega, je bistvo testa interesa javnosti v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, česar pa v zvezi z morebitnim razkritjem zahtevanih zapisnikov ne moremo trditi. Interesu splošne javnosti je po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da:
- so prosto dostopne informacije, ki jih mora organ objavljati na svoji spletni strani v skladu z 253. členom ZPIZ-2;
- mora organ v skladu z 254. členom ZPIZ-2 posameznim članom SODPZ na njihovo zahtevo zagotoviti dodatne podatke;
- mora ministrstvo, pristojno za delo, v skladu z 255. členom ZPIZ-2 na svoji spletni strani letno objaviti zbirne podatke o pokojninskih skladih;
- organ na svoji spletni strani dejansko objavlja sporočila za javnost o sejah Odbora SODPZ.
Tehtanje vseh okoliščin v danem primeru je IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do zahtevane informacije iz razloga, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti za razkritje zahtevanih zapisnikov po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ zato ni podan.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka