Prosilec - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-290/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled v zapisnike vseh političnih strank in list, ki so prijavile kandidate za volitve 2014 v Mestni občini Maribor. Organ je prosilcu dostop do navedenih zapisnikov zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da so bili osebni podatki vseh kandidatov za lokalne volitve 2014 v Mestni občini Maribor javno objavljeni in je zato vsako varovanje teh istih podatkov po volitvah nesmiselno. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, saj ni zakonske podlage, ki bi določala, da so osebni podatki, navedeni na predmetnih zapisnikih javni, saj zakon določa javnost le za potrjene liste kandidatov, ne pa tudi za zapisnike o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Objava osebnih podatkov iz predmetnih zapisnikov bi bila namreč v nasprotju z načelom namenskosti obdelave osebnih podatkov, kot izhaja iz 16. člena ZVOP-1, ki pravi, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ODLOČBA:Številka: 090-290/2014/6
Datum: 22. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 12. 2014, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 09001-43/2014 z dne 27. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 11. 12. 2014 zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09001-43/2014 z dne 27. 11. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 4. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da prosi za vpogled v zapisnike LV-6, LV-10, MVK3 in MVK6 vseh političnih strank in list, ki so prijavile kandidate za volitve 2014 v Mestni občini Maribor. Po potrebi želi kakšen dokument tudi fotokopirati.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-43/2014 z dne 27. 11. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da zaprošeni dokumenti predstavljajo del dokumentacije v postopku kandidiranja kandidatov za volitve v občinske svete, volitve županov in volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti skladno z določili Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 97/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLV). Zahtevani Obrazec LV-6 predstavlja zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za župana, obrazec LV/10 predstavlja zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov mestnega sveta Mestne občine Maribor, obrazec MVK-3 predstavlja zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatur/kandidatov za svet mestne četrti in obrazec MVK-6 predstavlja zapisnik o delu politične stranke, ki je določila kandidatke/kandidate za volitve v svet krajevne skupnosti. Zapisniki vsebujejo naslednje podatke: ime politične stranke, naziv organa, ime in priimek ter svojstvo osebe, ki je sklicatelj, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča oseb, ki so vodile delo organa, tudi zapisnikarja in overiteljev zapisnika, kdo so osebe, predlagane za kandidata - ime, priimek, stalno prebivališče, določila o načinu glasovanja, koliko glasov je na tajnem glasovanju dobil posamezni kandidat, kdo je določen za kandidata (ime, priimek, leto rojstva, naslov stalnega prebivališča, poklic), sestavni del zapisnika je tudi volilni imenik udeležencev, ki so sodelovali pri določanju kandidature. Zakon o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVDZ) v 61. členu določa, kateri osebni podatki so javno dostopni v procesu volitev, in sicer se seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih, objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi volilna komisija, upoštevaje načelo čim širše obveščenosti volivcev ter načelo gospodarnosti, najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za objavo skrbi državna volilna komisija, ki je odločila, da so bili dne 19. 9. 2014 javno objavljeni seznami potrjenih kandidatur ter list kandidatov. Glede na določilo 72. člena ZLV, nekateri osebni podatki kandidatov v času volitev niso varovani osebni podatki in jih je potrebno v času volitev objaviti. Pravna podlaga za zbiranje in objavo teh podatkov je ZLV in ZVDZ. Iz vsebine določil je razumeti, da se osebni podatki, ki so potrebni za vložitev kandidatur, zbirajo za namen izvedbe volitev, zato v času volitev niso varovani osebni podatki, vendar po volitvah pravna podlaga za objavo list kandidatov in kandidatur z vsemi osebnimi podatki, ne obstaja več. Zaradi navedenega je organ odločil, da bi bilo razkritje navedenih osebnih podatkov v nasprotju z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilec je v pritožbi z dne 11. 12. 2014 navedel, da se pritožuje zoper odločbo organa, in sicer navaja, da so bili osebni podatki vseh kandidatov za lokalne volitve 2014 v Mestni občini Maribor javno objavljeni in kot liste kandidatov poslani v vsa gospodinjstva. Prav tako so vse te liste z osebnimi podatki še danes dostopne na spletni strani Mestne občine Maribor. Zato se prosilcu zdi vsako varovanje teh istih podatkov po volitvah, kar je glavni razlog za zavrnitev zahteve, nesmiselno.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 22. 12. 2014 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še dodatno pojasnil, da ne drži navedba prosilca, da so osebni podatki vseh kandidatov za lokalne volitve še danes dostopni na spletni strani organa, temveč je organ vse liste z osebnimi podatki kandidatov za lokalne volitve 2014 takoj po zaključku volitev odstranil s svoje spletne strani, so pa dostopna poročila občinske volilne komisije o izvoljenih kandidatih, z imeni in priimki le-teh, vendar brez drugih osebnih podatkov. Organ je IP posredoval tudi vzorce zahtevanih obrazcev, iz katerih je razvidna vsebina podatkov, ki jih je bilo potrebno vpisati zaradi vložitve kandidature na lokalnih volitvah.
IP je z dopisom št. 090-290/2014/2 z dne 29. 12. 2014 od organa zahteval posredovanje dejanskih zapisnikov, ki so predmet zahteve prosilca.
Organ je z dopisom št. 09001-43/2014 z dne 27. 2. 2015 IP posredoval štiri dejanske zapisnike MVK-3, MVK-6, LV-6 in LV/10.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.
IP se je nato v nadaljevanju osredotočil na ključno vprašanje – ali so osebni podatki, navedeni na zahtevanih zapisnikih, varovani osebni podatki na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali sodijo ti podatki med nevarovane osebne podatke, saj za njih obstaja pravna podlaga za razkritje. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
72. člen ZLV določa, da mora kandidatura oziroma lista kandidatov vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. Kandidaturi oziroma listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov in s tem zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih. Drugi odstavek istega člena določa, da morajo biti kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.
60. člen ZVDZ določa, da volilna komisija sestavi seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Volilna komisija volilne enote sestavi tudi seznam kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Vrstni red kandidatov na seznamu je enak vrstnemu redu list na seznamu potrjenih list kandidatov. 61. člen ZVDZ določa, da se seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih, objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi državna volilna komisija, upoštevaje načelo čim širše obveščenosti volivcev ter načelo gospodarnosti, najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za objavo skrbi državna volilna komisija.
IP ugotavlja, da v konkretnem primeru prosilec ni zahteval potrjenih list kandidatov in seznamov kandidatov, o katerih se je glasovalo, temveč zapisnike o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov, za katere zakon ne določa, da so javni, oziroma da se objavijo v medijih. Zapisniki predstavljajo interni zapis o delu politične stranke, iz katere izhaja potek določitve kandidatur za župana, za člane mestnega sveta, sveta mestne četrti in sveta krajevne skupnosti. Na zapisnikih so osebni podatki o osebah, ki so vodile delo organa, o zapisnikarju, overitelju zapisnika, o vseh predlaganih kandidatih, potek tajnega glasovanja ter osebni podatki predstavnika kandidatov (ime in priimek, datum rojstva, stalno prebivališče, telefon in elektronski naslov).
Glede na to, da predmet zahteve niso bile potrjene liste kandidatov, temveč zapisniki o določitvi kandidatov, IP ugotavlja, da ni zakonske podlage, ki bi določala, da so osebni podatki, navedeni na predmetnih zapisnik javni, saj ZVDZ določa javnost le za potrjene liste kandidatov, ne pa tudi za zapisnike o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Dejstvo, da so nekateri osebni podatki v obeh dokumentih identični, še ne pomeni, da je mogoče osebne podatke, ki so v enem dokumentu javni, pridobiti tudi iz kakšnega drugega dokumenta, ki pa po zakonu ni javen. V primeru, da bi držalo, kar navaja prosilec, da so bili osebni podatki, ki se nahajajo v zapisniku že javno objavljeni, s čimer so izgubili pravico do varstva, bi to pomenilo, da bi lahko kdorkoli zahteval podatek o EMŠO vseh posameznikov, ki so lastniki nepremičnin, od kateregakoli organa, ki s tem podatkom razpolaga, z utemeljitvijo, da je EMŠO številka že javna, saj je javno objavljena v zemljiški knjigi. Navedeno bi bilo v nasprotju z načelom namenskosti obdelave osebnih podatkov, kot izhaja iz 16. člena ZVOP-1, ki pravi, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
V konkretnem primeru velja poudariti, da je javna objava potrjenih list in seznamov kandidatov namenjena informiranju in svobodni odločitvi volivcev, kateri listi oziroma kandidatu bodo namenili svoj glas. Iz določb ZVDZ ne izhaja kakšen drug namen objave osebnih podatkov kandidatov. Sklepanje, da postane osebni podatek s tem, ko je bil enkrat z določenim namenom javno objavljen, javno dostopen tudi v vseh drugih dokumentih, ki vsebujejo ta isti podatek, je torej zmotno, takšna obdelava osebnih podatkov pa bi bila v nasprotju s 16. členom ZVOP-1. Zakonska podlaga za to, da bi bila pridobitev osebnih podatkov kandidatov na določenih volitvah, dopustna tudi na podlagi dokumentov, ki niso bili javni, namreč ne obstaja.
IP nadalje pojasnjuje, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke oseb, ki niso kandidirale na volitvah (npr. osebni podatki zapisnikarja) in tudi osebne podatke, ki niso bili javni niti na podlagi potrjene liste kandidatov (npr. telefonske številke). Že samo podatek o tem, da je posameznik kandidiral na neki listi je njegov osebni podatek, prav tako tudi koliko glasov podpore je prejel za svojo kandidaturo. Osebni podatek je tudi članstvo v določeni politični stranki. Slednje pomeni, da v konkretnem primeru ni dopustno razkritje nobenega osebnega podatka, ki je naveden na zahtevanem zapisniku, saj za to ni ustrezne zakonske podlage. IP ugotavlja tudi, da so navedeni zapisniki (brez vsebovanih osebnih podatkov) že javno objavljeni na spletni strani organa, zaradi česar organu ni bilo potrebno odločati o delnem dostopu do dokumentov, saj so dokumenti, v katerih bi bili anonimizirani vsi izpolnjeni podatki, že javno objavljeni.
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka