novinar Igor Selan, ČŽP Večer - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-289/2014
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:V obravnavanem primeru je prosilec na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje tožbo podjetja Iskra Sistemi zoper Mestno občino Maribor v primeru radarji. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva sodnega postopka. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da predmetni pravdni postopek še ni zaključen, temveč je trenutno v fazi mediacije, ki temelji na zaupnosti postopka, poleg tega pa se sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej (pri čemer so navedbe v tožbi samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, zato bi razkritje zahtevanega dokumenta, v tej fazi postopka, lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja.ODLOČBA:Številka: 090-289/2014/7
Datum: 25. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Igorja Selana, novinarja ČZP Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor z dne 16. 12. 2014 (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 2. 12. 2014, številka: 09001-42/20145 Mestne občine Maribor, Mestne uprave, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 16. 12. 2014, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Mestne uprave z dne 2. 12. 2014, številka: 09001-42/20145, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 4. 11. 2014 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval tožbo podjetja Iskra Sistemi zoper Mestno občino Maribor v primeru radarji.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 2. 12. 2014, številka: 09001-42/20145, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Navedeni pogoji so v konkretni zadevi sicer izpolnjeni, vendar ZDIJZ v 6. členu določa razloge, zaradi katerih organ zavrne zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V deveti točki tega člena je določeno, da je med temi razlogi tudi podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zadevi projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mestni občini Maribor poteka postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru na podlagi tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka Iskra, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana, zoper toženo stranko Mestno občino Maribor, za plačilo odškodnine iz naslova pogodbe o izvajanju javno- zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v MO Maribor. Sodni postopek je v začetni fazi. Razkritje kateregakoli dokumenta bi lahko škodovalo sami izvedbi postopka, saj je dokazni postopek potrebno izvesti brez prejudiciranja, brez vplivanja na stališča udeležencev postopka. Izvesti je potrebno vse naroke, zaslišati priče, izvesti dokaze. V postopku se lahko uporabijo razni instituti, kot je na primer tudi sodna poravnava, ki lahko obsega celotni tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v pravdo lahko vstopi oseba, ki ni stranka postopka. Za uveljavitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njegovo uporabo: da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Nesporno dejstvo je, da je postopek še v teku. Razkritje dokumentov bi lahko vplivalo na končna stališča udeležencev postopka. Glede na vse navedeno organ meni, da je podana izjema iz 9. točke 6. člena ZDIJZ, saj je namen izjeme varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, v bistvu varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka in je bilo zaradi tega treba zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrniti.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 16. 12. 2014 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je organ zahtevo zavrnil neutemeljeno, zato prosi za presojo. IP je z dopisom z dne 17. 12. 2014, številka: 092-141/2014/2, pritožbo odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 22. 12. 2014, odstopil v reševanje IP. V zvezi s pritožno je organ pojasnil, da v zadevi projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mestni občini Maribor poteka več sodnih postopkov, in sicer:
- tožba, ki jo je vložila tožeča stranka Iskra, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana, zoper toženo stranko Mestno občino Maribor, za plačilo odškodnine iz naslova pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v MO Maribor; postopek poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru;
- tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v MO Maribor, sklenjenih aneksov ter na ugotovitev ničnosti odpovedi pogodbe, ki jo je vložila Komisija za preprečevanje korupcije zoper Iskra Sistemi, avtomatizacija procesov, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana in Mestno občino Maribor; postopek poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
- tožba, ki jo je vložila Mestna občina Maribor zoper toženo stranko Iskra sistemi, avtomatizacija procesov d.d. Stegne 21, Ljubljana zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe; postopek poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Kot ugotavlja organ zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
IP se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe Iskra, elektro in elektronska industrija d.d., ki je vložila predmetno tožbo, ki je predmet postopka po ZDIJZ, je IP, z dopisom z dne 16. 2. 2015, št. 090-289/2014/3, pozval v postopek omenjeno družbo, da se izjasni, ali zahtevana informacija: vložena tožba zoper organ, za njo predstavlja katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Družbe Iskra, elektro in elektronska industrija d.d. je na poziv IP odgovorila z dopisom z dne 23.2.2015, v katerem je izjavila, da vstopa v predmetni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi kot stranski udeleženec ter predlagala, da IP pritožbo zavrne. Stranski udeleženec je poudaril, da je predmet zahteve dokument, s katerim organ razpolaga zaradi pravdnega postopka, ki se je šele začel, je v teku, kar pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kar zadeva drugi pogoj za obstoj navedene izjeme, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, stranski udeleženec meni, da bi razkritje tožbe lahko škodovalo izvedbi pravdnega postopka. Ne more biti sporno, da prosilec zahteva tožbo z namenom njene objave in novinarskega poročanja, lahko tudi komentiranja tožbenih navedb ter tožbi priloženih listinskih in drugih dokazov in to v fazi sodnega postopka, ko še niso izmenjane vse vloge, niti še ni razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Gre za fazo sodnega postopka, v kateri lahko zunanji vplivi, kar pa nedvomno javno objavljeni novinarski prispevki, komentarji, so, vplivajo na izid sodnega postopka. Namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni v varovanju strank postopka, temveč v varovanju izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. To je tudi razlog, da ZPP v 150. členu izrecno določa, da imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde le stranke pravde. Drugim osebam, dokler postopek teče, pa to lahko dovoli le predsednik senata, ko pa je postopek končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. Tem osebam se pregled in prepisovanje spisa lahko dopusti le, če imajo opravičeno korist. To so običajno osebe, ki so obveščene o pravdi po 204. členu ZPP ali predniki po 203. členu ZPP, pa tudi stranski intervenienti. V tem konkretnem primeru prosilec ni stranka pravdnega postopka, ki poteka med družbo ISKRA, d.d. in Mestno občino Maribor. Prav tako iz odločbe Mestne občine Maribor ne izhaja, da bi bil prosilec upravičen do pregleda in prepisovanja sodnega spisa na podlagi 150. člena ZPP. Gre za določbo, ki je specialna glede na določbe ZDIJZ in s pomočjo katere je treba presojati upravičenost do dostopa do zahtevane informacije glede izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če prosilec ne izpolnjuje pogojev za vpogled in prepisovanje sodnega spisa po 150. členu ZPP, obstoji tudi izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere mu je treba zavrniti dostop do zahtevane informacije. Stranski udeleženec je poudaril, da se ustavno načelo javnosti sojenja po 24. členu Ustave RS zagotavlja preko javnih sodnih obravnav in javnega izrekanja sodb. Bistvo načela splošne javnosti, kar velja tudi za podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega postopka je, da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati. Javnost se nanaša samo na procesna dejanja sodišča in strank na obravnavi, ne seže pa na vsa druga procesna dejanja strank, kar bi vključevalo javni vpogled v tožbe. Javnosti je znano, da je ISKRA, d.d. vložila odškodninsko tožbo zoper Mestno občino Maribor in zgolj zaradi tega izročitev tožbe prosilcu ni potrebna. Med družbo ISKRA, d.d. in Mestno občino Maribor danes poteka v zvezi s projektom več sodnih postopkov. Stranski udeleženec meni, da se morajo ti odvijati skladno z določili veljavne zakonodaje, tudi kar zadeva zagotavljanje načela javnosti sojenja. Izročitev tožbe novinarju nedvomno omogoča izražanje novinarskih stališč in komentarjev, s tem pa javno izražanje mnenj o pravdi ter utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, kar lahko vpliva na izid spora ter povzroči škodo katerikoli od pravdnih strank. Pravda je v fazi, ko se pravdni stranki še nista izrekli o utemeljenosti vseh navedb ene in druge strani ter tudi nista predlagali vseh dokazov, kar lahko storita vse do prvega naroka za glavno obravnavo, ki pa še ni razpisan. Ob že tako medijsko razvpitem primeru »mariborskih radarjev« lahko poročanje o vsebini tožbe ali celo njena objava in komentiranje v javnosti vzbudi dvom, da bo v sodnem postopku dosledno spoštovana zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Kljub obveznosti sodišča, da sodi neodvisno od kakršnihkoli vplivov, se je treba zavedati, da sodniki ne živijo pod steklenim zvonom, izven vplivov okolja in družbe. Izoblikovano javno mnenje, izraženo v sredstvih javnega obveščanja, pa lahko predstavlja dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, kar lahko pripelje do tega, da bo katerakoli od pravdnih strank uveljavljala izločitev sodnika ali celo delegacijo sodne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče, zaradi zahteve po objektivni nepristranskosti, ne da bi se posameznemu sodniku ali sodišču v subjektivnem pogledu sploh karkoli očitalo. Tudi zato razkritje tožbe z vsemi tožbenimi argumenti in dokazi lahko predstavlja škodo izvedbi samega sodnega postopka. Pomeni pa lahko tudi poseg v ustavno pravico do sodnega varstva, saj že iz 23. člena Ustave RS izhaja, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V konkretnem primeru ni podan interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do informacij zaradi varstva sodnega postopka, ki so zavarovani kot izjema po iz 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot pojasnjeno, je sodni postopek še v teku oziroma prvi narok za glavno obravnavo še ni bil razpisan, kar pomeni, da niso nastali še nobeni pravni učinki za katerokoli pravdno stranko. Objava podatkov iz tožbe je lahko zelo interesantna za javnost, nikakor pa ne v interesu javnosti, saj pravdne stranke na podlagi tožbe še niso pridobile nobenih pravic, prav tako pa nase niso prevzele nobenih obveznosti, kar potrjuje, da ni podan javni interes za razkritje tožbe, medtem ko je na drugi strani podan interes, ki terja omejitev dostopa do informacij zaradi varstva sodnega postopka. Stranski udeleženec je dodatno pojasnil, da je pri njem sprejet Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, iz katerega izhaja, da se kot poslovna skrivnost opredelijo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Enako določilo vsebuje tudi drugi odstavek 39. člena ZGD-1 in med te podatke se seveda štejejo tudi podatki o vsebini vložene tožbe. Navedbe v tožbi so tudi izvedene iz konkretnih poslovnih podatkov stranskega udeleženca in kot take predstavljajo tudi poslovno skrivnost pri stranskem udeležencu. Gre za konkretne podatke o cenah, stroških, poslovnih pogodbah in seznanitev nepooblaščenih oseb s temi podatki lahko stranskemu udeležencu povzroči nepopravljivo škodo. Tožba prav tako vsebuje tudi osebne podatke. Tožeča stranka je namreč morala izkazati višino nastale škode, pri čemer je bila dolžna razkriti tudi osebne podatke oseb, ki so pri projektu sodelovale ter bruto strošek njihovega dela, torej zneske plač ter stroškov, povezanih z delom. Gre za podatke, varovane skladno z določili ZVOP-1 ter internega pravilnika, ki jih je mogoče brez soglasja oseb, na katere se nanašajo, obdelovati v zelo omejenih primerih in glede katerih gre za izjemo od obveznosti dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na to, da sta se tako organ (kar izhaja iz vsebine odločbe, sicer je pomotoma navajal deveto točko), kakor tudi stranski udeleženec sklicevala na izjemo varstva sodnega postopka je IP v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumenta, ki ga zahteva prosilec, podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: 1) da je (sodni) postopek še v teku, 2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
IP je z dopisom št. 090-289/2014/4, z dne 16. 2. 2015, zaprosil Okrožno sodišče v Maribor, da pojasni, ali je v zvezi z zahtevanim dokumentom v teku postopek, kar zatrjuje organ, v kakšni fazi je postopek in ali bi z razkritjem tega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Okrožno sodišče v Mariboru je na dopis IP odgovorilo z dopisom št. Su 103/2015-2 z dne 19.2.2015, v katerem je pojasnilo, da je predmetni pravdni postopek, opr. št. I Pg 1044/2014, trenutno prekinjen, in sicer je sklep o prekinitvi postopka sodišče sprejelo dne 06. 01. 2015 in obenem napotilo pravdni stranki na mediacijo, ki pa še ni zaključena. Nadalje je pojasnilo, da je do prekinitve postopka prišlo potem, ko je bila dne 26. 09. 2014 vložena tožba, nato dne 14. 11. 2014 pravočasen odgovor na tožbo, nakar je sodišče dne 18. 11. 2014 pozvalo stranki k podaji morebitnega soglasja za mediacijo in do dne 05. 01. 2015 prejelo soglasji obeh strank, zaradi česar je bilo sledečega dne s sklepom primorano prekiniti pravdni postopek in napotiti stranki na mediacijo.
IP tako ugotavlja, da je predmetni pravdni postopek še v teku, saj je bil s sklepom zgolj prekinjen in še ni bila sprejeta odločitev, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi (npr. sodba, sodna poravnava) zato IP zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, posledično pa je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme IP najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Organ je v izpodbijani odločbi opozoril, da je treba izvesti še vse naroke, zaslišati priče, izvesti dokaze. V postopku se lahko uporabijo razni instituti, kot je na primer tudi sodna poravnava, ki lahko obsega celotni tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v pravdo lahko vstopi oseba, ki ni stranka postopka. IP je sicer sledil pojasnilu organa, pa tudi stranskemu udeležencu, vendar je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, tudi sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri izvedbi škodnega testa se je IP oprl predvsem na pojasnila, ki jih je podalo v prej navedenem odgovoru Okrožno sodišče v Mariboru. Trenutno torej poteka postopek mediacije, na podlagi Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih (krajše: ZMCGZ), ki v 11. členu določa, da so zaupni vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Po oceni sodišča ZDIJZ, glede na citirano izjemo iz prvega odstavka 8. člena, ni moč šteti za zakon v smislu cit. 11. člena ZMCGZ, ki bi zahteval razkritje podatkov iz mediacije. Zahtevana tožba z dne 26. 09. 2014 je vsekakor povezana z mediacijo, saj se v njej skuša doseči sporazumno rešitev spora, s čimer bi odpadla potreba po izvedbi nadaljnjega sodnega postopka in sodni presoji utemeljenosti vtoževane terjatve. Vsled višine spornega predmeta je toliko bolj pomembno zagotoviti možnosti za uspeh mediacije, saj bi to odpravilo potrebo po nadaljnjem reševanju predmetnega spora pred sodiščem. Ob izpostavljenih okoliščinah oz. glede na samo naravo mediacije sodišče meni, da bi posredovanje zahtevane tožbe prosilcu še pred zaključkom mediacije zagotovo škodovalo njeni izvedbi, saj bi zlahka porušilo pogajalska izhodišča in zmanjšalo prizadevanja strank za uspeh mediacije in jo s tem bistveno otežilo. Ob tem je poudariti še, da v predmetni pravdni zadevi še ni bil razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Tako je tudi ob eventualnem neuspehu mediacije možno, da pride do poravnave na (tajnem) poravnalnem naroku, še zlasti pa je pomembno, da stranki do izvedbe prvega naroka glavne obravnave lahko dopolnita svoje trditve in predložita dodatne dokaze. Javnost (prvega naroka) glavne obravnave bo omogočila javnosti seznanitev s stališči ter zatrjevanimi dejstvi pravdnih strank ter z vsebino tožbenega zahtevka. Posredovanje prosilcu zgolj tožbe, še pred prvim narokom glavne obravnave, bi (ob že izpostavljeni škodljivosti za mediacijo) pomenilo, da se ga seznani s pravnimi naziranji zgolj ene (tj. tožeče) stranke v predmetnem postopku ter z dejstvi, ki jih le-ta smatra za relevantne in nanje opira svoj tožbeni zahtevek. Posredovan bi mu bil subjektiven in parcialen prikaz dejstev, ki so sicer med strankama sporna in jih bo tekom morebitnega sodnega postopka (v kolikor ne pride do sporazumne rešitve spora) sodišče šele ugotavljalo. To bi bilo v nasprotju z namenom tajnosti mediacije kot možne ter poravnalnega naroka kot nujne faze pred začetkom glavne obravnave (ki je načeloma javna). Posredovanje predmetne tožbe v sedanji fazi postopka bi ne glede na prosilca že samo po sebi škodovalo nadaljnji izvedbi postopka. Stranke postopka imajo namreč v tej fazi še možnost dopolnitve trditvene in dokazne podlage. Ob že omenjenem zmanjšanju možnosti za mirno rešitev spora (bodisi v okviru mediacije bodisi na poravnalnem naroku) kot konkretni škodi bi lahko prost dostop do zahtevane informacije tudi dodatno zmanjšal pripravljenost strank za mirno rešitev spora v zdajšnji fazi sodnega postopka, ko je le-ta prekinjen in je v teku mediacija.
Upoštevaje dejstvo, da predmetni pravdni postopek še ni zaključen, temveč je trenutno v fazi mediacije, ki temelji na zaupnosti postopka, poleg tega pa se sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej (pri čemer so navedbe v tožbi samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je IP ocenil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta, v tej fazi postopka, lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 7. in 8. člena ZPP izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred rešitvijo spora, bodisi v okviru mediacije ali z morebitno sodbo, praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. V konkretnem primeru zahtevani dokument (tožba) vsebuje podatke, ki predstavljajo navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, da lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanega dokumenta, bi po presoji IP lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Če postopek mediacije ne bo uspešen, bo moralo sodišče pred izdelavo sodbe izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Kot je navedlo sodišče in tudi organ, bi razkrivanje dokumenta pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Ob tem IP poudarja, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. IP ocenjuje, da bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Pritožbo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Ker je IP odločil, da so informacije izvzete iz prostega dostopa zaradi obstoja izjeme varstva sodnega postopka, ni potrebe, da bi se moral opredeljevati tudi do obstoja morebitnih drugih izjem (varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov), ki jih je sicer zatrjeval stranski udeleženec.
Ker v konkretnem primeru zahtevana informacija predstavlja izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 2.12.2014, številka: 09001-42/20145, Mestne občine Maribor, Mestne uprave. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka