Prosilec - KPK
+ -Številka: 090-288/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih zapisnikov kolegija Komisije za preprečevanje korupcije, ki so potekali v juliju, avgustu in septembru 2014. V pritožbi se je prosilec pritožil zoper tisti del zavrnitve dostopa do dela zapisnikov, ki govorijo o disciplinskih ukrepih zoper zaposlenega pri organu oziroma v delu, v katerih naj bi se eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odredila prepoved komuniciranja z drugo osebo, zaposleno pri organu. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku vpogledal v zahtevane zapisnike in ugotovil, da iz njih ne izhaja izrek disciplinskega ukrepa, kot je predviden v zakonodaji, kar pomeni, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do presoje zapisnikov z vidika eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odrejene prepovedi komuniciranja z drugo osebo, zaposleno pri organu in odločil, da ukrepa »prepoved komuniciranja« z vidika formalnega ukrepa ni mogoče obravnavati kot disciplinskega ukrepa, temveč gre za neke vrste vrednostno oceno, da so določene besede v smislu »prošnje« ali »zahteve« pomenile prepoved komuniciranja. Za tovrstno presojo pa IP z vidika pritožbenega postopka ni pristojen.ODLOČBA:Številka: 090-288/2014/2
Datum: 25. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 8. 12. 2014, ….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 28. 11. 2014, št. 0900-97/2014-4 (02001), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 8. 12. 2014, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 28. 11. 2014, št. 0900-97/2014-4 (02001), se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu organ posreduje po elektronski pošti ali na naslov, kopije vseh zapisnikov kolegija Komisije za preprečevanje korupcije, ki so potekali v juliju, avgustu in septembru letos. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ je prosil, da se imena in priimki ter funkcije funkcionarjev in javnih uslužbencev v posredovanih zapisnikih ne zakrijejo.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 14. 10. 2014, št. 0900-97/2014-2 (02001), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Na podlagi vložene pritožbe prosilca z dne 29. 10. 2014, je organ pritožbi ugodil in odločbo z dne 14. 10. 2014, št. 0900-97/2014-2 (02001), odpravil in jo nadomestil z odločbo z dne 28. 11. 2014, št. 0900-97/2014-4 (02001), s katero je v drugi točki izreka zahtevo delno zavrnil in prosilcu omogočil delni dostop do naslednjih dokumentov tako, da se:
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-14, pod točko 2) v celoti prekrije zapis izjave javne uslužbenke Vite Habjan Barborič v tretjem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-14, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Barbara Škrinjar v prvem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-16, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnice predsednika Alme Sedlar ter javne uslužbenke Barbare Škrinjar v petem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-17, pod točko 2) v zapisu izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v celoti prekrije prvi odstavek,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-18, pod točko 2) v zapisu izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v prvi alineji prekrije osebno ime,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-18, pod točko 2) v zapisu izjave javne uslužbenke Brede Demšar Petretič v prvem odstavku za osebnim imenom javne uslužbenke Mojce Beliš prekrije besedilo do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-18, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v prvi in drugi alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-18, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v peti alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-18, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v tretji in četrti alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-19, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Lidije Bela Pangeršič v četrtem odstavku za besedo »zahteva« do besedne zveze »po ZDIJZ«,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-19, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v drugi alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-20, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnika predsednika dr. Igorja Lambergerja za datumom »28. 8. 2014« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-20, pod točko 2) v celoti prekrije zapis izjave namestnice predsednika Alme Sedlar,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-20, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta za besedno zvezo »v primeru« do besede »jutri« in za besedno zvezo »v okviru« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-21, pod točko 2) v celoti prekrije zapis izjave namestnice predsednika Alme Sedlar in predsednika komisije Borisa Štefaneca,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-21, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v zadnjem, četrtem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-22, pod točko 2) prekrije zapis izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v drugem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-22, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnika predsednika dr. Igorja Lambergerja za besedo »obravnavana« do besedne zveze »na priprave«,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-22, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v drugem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-22, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Darka Stareta v tretjem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-22, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Barbara Škrinjar za besedno zvezo »v DZ« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v prvi alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v četrti alineji ter besedilo sklepa št. 16,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnika predsednika dr. Igorja Lambergerja za besedno zvezo »in sicer« do konca stavka«,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnice predsednika Alme Sedlar v prvi, drugi in tretji alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Romane Berčič v drugi, tretji in četrti alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-23, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Matjaža Mešnjaka v tretji alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-24, pod točko 2) prekrije zapis izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca v drugi, tretji in četrti alineji,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-24, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Romane Berčič v prvem odstavku za besedno zvezo »in sicer« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-24, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Romane Berčič v drugem odstavku za besedno zvezo »povedala je še« do konca stavka
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-25, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Natalije Ulaga, v celoti prekrije zapis izjave namestnika predsednika dr. Igorja Lambergerja ter namestnice predsednika Alme Sedlar,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-25, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Romane Berčič v prvem odstavku za besedno zvezo »po ZDIJZ« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-25, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Romane Berčič v drugem odstavku za besedno zvezo »o najavi« do besedne zveze »na komisiji«,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-25, pod točko 2) prekrije zapis izjave javnega uslužbenca Matjaža Mešnjaka v drugem odstavku,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-25, pod točko 2) prekrije zapis izjave javne uslužbenke Lidije Bela Pangeršič v drugem odstavku za besedno zvezo »po ZDIJZ« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-26, pod točko 2) prekrije zapis izjave namestnice predsednika Alme Sedlar za besedno zvezo »je še dodala« do konca stavka ter za besedno zvezo »je pripomnila« do konca stavka,
- v dokumentu, evidentiranem pod zap.št. 9001-1/2014-26, pod točko 2) prekrije zapis izjave predsednika komisije Borisa Štefaneca za besedno zvezo »je zanimalo« do konca stavka.
V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ prosilcu v celoti omogoči dostop do dokumenta, evidentiranega pod zap.št. 9001-1/2014-15.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da pod spisovno št. 9001-1/2014 vodi/hrani zapisnike, s sprejetimi sklepi kolegija predsednika komisije in tako razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo definiciji javnega značaja, vendar je treba zahtevo delno zavrniti iz razloga po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter iz razloga po drugem odstavku 23. člena ZlntPK, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu drugim odstavkom 23. člena ZlntPK se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da pred zaključkom postopka prosilcu ni mogoče posredovati prepisa/fotokopije dokumentov oziroma mu omogočiti vpogleda v dokumente, s katerimi razpolaga organ. Iz vpogleda v spise, ki jih komisija vodi v zadevah, o katerih se je razpravljalo na kolegijih predsednika komisije (dokumenti iz 9 (devete), 11 (enajste), 12 (dvanajste), 14 (štirinajste), 18 (osemnajste), 19 (devetnajste), 24 (štiriindvajsete), 29 (devetindvajsete), 33 (triintridesete) in 37 (sedemintridesete) alineje prve točke izreka te odločbe), je razvidno, da postopki še niso zaključeni, saj komisija v navedeni zadevi še ni sprejela nobene od odločitev, ki pomenijo zaključek postopka komisije v skladu z določbami V. poglavja Poslovnika komisije (Uradni list RS, št. 24/12). Dokumenta, ki ga zahteva prosilec, v tem delu tako ni moč šteti kot informacijo javnega značaja in je dostop do njega treba deloma zavrniti, saj določba drugega odstavka 23. člena ZlntPK, kot specialna določba, izključuje uporabo zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (tako tudi odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-82/2013, z dne 24. 6. 2013). V nadaljevanju se je organ opredelil do izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ:
a) Glede varstva osebnih podatkov
V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru obstajajo zadržki zaradi varstva osebnih podatkov, ker je vsebina dokumenta z navedbo imena in priimka ter osebne okoliščine dovolj določna, da je na njeni podlagi mogoče določiti fizično osebo, ob tem pa je iz vsebine mogoče razbrati tudi osebne podatke. Takšni podatki pa so v skladu z določbami ZVOP-1 v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da gre glede osebnih podatkov v dokumentu iz 5 (pete) ter 6 (šeste) alineje prve točke izreka te odločbe za varovane osebne podatke, katerih dostop se na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne.
b) Glede kazenskega pregona ali v zvezi z njim
Po določbi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V drugem postopku zahteve za posredovanje informacij javnega značaja št. 0900-42/2013 je komisija od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani prejela pisno mnenje št. Kt(l)1573/2013/VU/nn z dne 24. 5. 2013, v katerem navaja, da bi razkritje določenih delov revizijskega poročila škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. Glede na navedeno uradna oseba ugotavlja, da je del dokumentacije komisije, ki jo želi prejeti prosilec (dokumenta iz 8 (osme) in 11 (enajste) alineje prve točke izreka te odločbe), izražanje dejstev v predkazenskem postopku, razkritje njene vsebine pa bi lahko škodovalo v nadaljnjem predkazenskem postopku, zato se dostop do teh dokumentov na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne.
c) Glede notranjega delovanja oziroma dejavnostjo organa
V skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki neposredno ščiti organ, ki je prejel zahtevo za posredovanje podatkov. Upoštevajoč (upravno-sodno) prakso, ki zadeva navedeno izjemo, morajo dokumenti, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, prestati še t.i. škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena o tem, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to bistveno drugače (slabše po kvaliteti), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo (tako npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-203/2012, z dne 9. 11. 2012). V obravnavani zadevi je organ ugotovil, da gre za tak primer, saj bi v celoti razkritje zapisnikov kolegija predsednika komisije, v katerem so navedeni tudi sklepi kolegija, povzročilo motnje pri delovanju organa. V skladu z 18. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11- UPB2, v nadaljevanju: ZlntPK) komisija sicer o svojem delu obvešča javnost z objavo svojih načelnih mnenj, stališč in določitev ter sklicev sej in njihovih zapisnikov, s čimer izvršuje svoje poslanstvo neodvisnega državnega organa, ki bdi nad preprečevanjem korupcije in osveščanjem javnosti ter oseb, ki jih ZlntPK zavezuje. S tem, ko so javno dostopni zapisniki senata komisije, ki sprejema odločitve kot kolegijski organ, je omogočen tudi vpogled laične in zainteresirane javnosti v delo komisije, ki ne predstavlja samo ugotavljanja kršitev določb ZlntPK, ampak tudi notranje delovanje (npr. sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, sprejem letnega načrta dela komisije, odločitev o investicijah komisije, sprejem internih aktov, sprejem letnega poročila) - zapisniki sej senata komisije so objavljeni na spletni strani https://www.kpk-rs.si/sl/komisiia/seie-komisije. Zapisniki kolegija predsednika komisije pa pomenijo takšen dokument, katerega razkritje bi resno oviralo delo komisije. S tem, ko bi postali v celoti javni zapisniki, in s tem tudi sklepi, kolegija predsednika komisije, bi se javnost lahko seznanila z vsemi predlogi, vizijami ali idejami, ki zadevajo notranje delovanje, kot tudi vsemi načrtovanimi aktivnostmi, ki zadevajo komisijo in samo izvrševanje določb ZlntPK. Razkritje aktivnosti komisije, ki so šele v fazi predlogov, pa po mnenju uradne osebe predstavlja resno oviro za nadaljnje delo komisije, saj bi bila komisija, oziroma njeno delovanje, s tem še pred samo realizacijo določenega predloga podvržena javni razpravi ali kritiki. Določeni deli zapisnika kolegija predsednika komisije so bili zato prekriti, saj izražajo mnenje posameznih uslužbencev glede določenega vprašanja (dokumenti iz 15 (petnajste), 22 (dvaindvajsete), 28 (osemindvajsete), 31 (enaintridesete) in 36 (šestintridesete) alineje druge točke izreka te odločbe); pomenijo kritiko glede določenega dogodka (dokument iz 2 (druge) alineje druge točke izreka te odločbe); prikazujejo razpravo o nadaljnjih aktivnostih komisije glede izvrševanja njenih pristojnosti/nalog (dokumenti iz 1 (prve), 3 (tretje), 4 (četrte), 7 (sedme), 16 (šestnajste), 17 (sedemnajste), 20 (dvajsete), 21 (enaindvajsete), 26 (šestindvajsete), 27 (sedemindvajsete), 30 (tridesete) in 34 (štiriintridesete) alineje druge točke izreka te odločbe); pomenijo najavo aktivnosti komisije v konkretnih zadevah v postopkih, v katerih je udeležena (dokumenti iz 10 (desete), 32 (dvaintridesete) in 35 (petintridesete) alineje druge točke izreka te odločbe) ali pomenijo ugotovitve v zvezi z ravnanjem/dogodkom, ki zadeva zaposlene in ne sodijo med izjeme, ki omogočajo razkritje, kot to določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokumenti iz 15 (petnajste), 23 (triindvajsete) in 25 (petindvajsete) alineje druge točke izreka te odločbe). Uradna oseba nadalje ugotavlja, da je razlog za delno zavrnitev predmetne zahteve tudi ravnanje/izvrševanje nalog članov kolegija predsednika komisije. V kolikor bi bilo na strani javnih uslužbencev prisotno zavedanje, da bodo njihova poročanja na kolegijih predsednika komisije javna, to pomeni, da obstaja velika verjetnost, če ne že gotovost, da javni uslužbenci na kolegijih predsednika komisije ne bi več poročali o zadevah, o katerih bi morali, zavedajoč se, da bodo njihova razmišljanja/predlogi/pripombe lahko javno komentirani ali kritizirani, s čimer bi nastalo tveganje, da ne bi prihajalo do potrebnega pretoka informacij, kar bi nadalje povzročilo, da zaposleni, ki jih neka stvar/odločitev/mnenje/kritika/pobuda zadeva, ne bi bili s tem seznanjeni in bi to lahko ogrozilo samo delovanje ali celo pravilnost delovanja komisije. Kot že navedeno, javnost lahko spremlja, tudi kritično, delovanje komisije z vpogledi v javno objavljene zapisnike sej senata komisije ter zahtevami za posredovanje informacij javnega značaja glede drugih dokumentov, ki jih je sprejela komisija, in ki zadevajo tako notranje delovanje komisije kot tudi izvrševanj na podlagi ZlntPK. Deli zapisniki kolegija predsednika komisije pa so takšni dokumenti, ki so sestavljeni le za namen nemotenega, in potrebnega, notranjega delovanja in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju, kot je to opisano zgoraj. Prosilec v pritožbi z dne 28. 10. 2014 posebej izpostavlja, da je med dokumenti, ki jih je zahteval, tudi dokument, v katerem je izrečen/odrejen disciplinski ukrep, ker pa gre za ukrep v zvezi z delom javnega uslužbenca, mora biti dokument javno dostopen, v vsakem primeru pa je izkazan javni interes, saj naj bi ravnanje predsednika komisije pomenilo hudo kršitev. V zvezi z navedenim organ ugotavlja, da je v tem delu vlogo prosilca moč razumeti kot vlogo za posredovanje dokumenta, evidentiranega pod zap.št. 9001-1/2014-23, v katerem so navedene tudi okoliščine, ki zadevajo dva javna uslužbenca komisije in s katerimi je bil prosilec že seznanjen, vendar ne gre za takšne okoliščine/dejstva, kot jih opisuje prosilec v pritožbi z dne 28. 10. 2014. V dokumentu, ki ga zahteva prosilec, ni bil izrečen nikakršen disciplinski ukrep, zato se v tem postopku uradna oseba niti ni opredeljevala do navedb prosilca, ki zadevajo javni interes, upoštevajoč, da prosilec zahtevo v delu v zvezi z disciplinskimi ukrepi javnega uslužbenca utemeljuje z javnim interesom. Uradna oseba je hkrati dolžna, da tekom postopka varuje tudi z Ustavo RS varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim tudi v 34. členu zagotovljeno pravico do osebnega dostojanstva in je tudi zato v tem delu delno zavrnila zahtevo prosilca za pridobitev dokumenta, saj so v njem navedene takšne okoliščine, katerih javno razkritje bi pomenilo poseg v navedeno ustavno varovano pravico posameznika.
č) Glede delnega dostopa
Nadalje je organ presojal, ali so izpolnjeni pogoji iz 7. člena ZDIJZ, da bi prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanega dokumenta. V skladu s to določbo organ, če ugotovi, da dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Vsak osebni podatek sicer nima hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Nekaterih osebnih podatkov uradna oseba ni bila dolžna prekriti, saj gre za podatke, ki ne uživajo varstva zaupnosti. Tako se v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre za takšen primer, saj osebni podatki, ki niso trajno prekriti in bodo posredovani prosilcu, zadevajo osebno ime funkcionarja in javnega uslužbenca. V konkretnem primeru je bil zato omogočen delni dostop do dokumentov, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe. V preostalem je bilo vlogi prosilca v celoti ugodeno in se mu je v celoti posredoval dokument, evidentiran pod zap.št. 9001-1/2014-15.
Zoper odločbo je prosilec dne 10. 12. 2014 pri organu vložil pritožbo. Ob tem je navedel, da je organ z delno zavrnitvijo dostopa do zahtevanih informacij, prekril bistvene dele zapisnikov, ki so pomembni za njegovo preiskavo dela organa. Prosilec je poudaril, da je že v pritožbi zoper zavrnilno določbo, posebej poudaril, da je zahteval posredovanje dela zapisnika, ki govori o disciplinskih ukrepih zoper zaposlenega na KPK ….. Pridobil je namreč informacijo, da je predsednik KPK Boris Štefanec … prepovedal komuniciranje z neko drugo osebo, zaposleno na KPK. Z zapisniki pa je želel to informacijo preveriti. V izpodbijani odločbi je organ zapisal, da sicer ni izrekel uradnih disciplinskih ukrepov. Iz pojasnila priložene odločbe pa gre organ, v tretjem odstavku na strani 7, razumeti, da je nek tak ukrep predsednik KPK Štefanec, eksplicitno ali implicitno le izrekel, in sicer dne 8. 9. 2014, ukrep pa je zapisan v zapisniku seje kolegija s številko 9001-1/2014/23. Ta zapisnik je organ sicer prosilcu posredoval, vendar z zakritimi bistvenimi deli zapisnika, tako da iz njega tak ukrep ni razviden. Prosilec zato prosi IP, da vpogleda v naveden zapisnik in v vse ostale posredovane zapisnike ter ugotovi, ali je predsednik KPK Štefanec oziroma kdo drug izmed senata komisije kateri koli osebi, zaposleni na KPK, eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odredil prepoved komuniciranja z drugo osebo, zaposleno na KPK. V kolikor urad IP to ugotovi, urad zaproša, da na tem primeru izvede test javnega interesa. Kot prosilec se strinja, da KPK zakrije imena in priimke oseb, vpletenih v ta dogodek, prosi pa, da se mu (nezakriti) posredujejo tisti deli zapisnika, ki opisujejo to eksplicitno ali implicitno sankcijo oziroma način, kako je bila podana. S tem bi zadostili argumentu KPK v odločbi, ki pravi, da bi z razkritjem tega dela zapisnika kršila s 34. členom ustave zagotovljeno pravico do osebnega dostojanstva. Ob tem prosilec poudarja, da ne vidi nikakršnega interesa javnosti v tem, da se javnosti odkrije, zoper koga je bila izrečena sankcija - interes javnosti je le v tem, da se razkrije, kdo je sankcijo ali predlog za prekinitev komuniciranja izrekel. Prosilec meni, da je razkritje sankcije oziroma predloga za prekinitev sankcije v javnem interesu. V petem členu internega akta KPK z naslovom »Ukrepi za zavarovanje zaposlenih pred morebitnim nadlegovanjem, trpinčenjem, nasiljem in drugimi oblikami psihosocialnega tveganja na delovnem mestu«, javno dostopnem na povezavi https://www.kpk- rs.si/sl/korupciia-inteRriteta-in-etika/protikorupciiska-zakonodaja-in-strateski- dokumenti/interni-akti-komisije, je v petem členu zapisano, da kot potencialna mobing ravnanja šteje tudi »napad na možnost komuniciranja«, in vtem smislu »omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega«. V kolikor je predsednik ali član senata KPK kaj takega odredil ali »predlagal« podrejenemu, je najverjetneje zakrivil mobing. Taka ravnanja vodilnih v boju zoper korupcijo pa so nedopustna, nedvomno pa je v interesu javnosti, da za tako kršitev izve. Zato prosilec zaproša urad IP, da na podlagi navedenih argumentov izvede test javnega interesa in mu omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 12. 2014, št. 0900-97/2014-6 (02001), s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, se prosilec pritožuje zoper tisti del zavrnitve dostopa do dela zapisnikov, ki govorijo o disciplinskih ukrepih zoper zaposlenega pri organu oziroma v delu, v katerih naj bi se eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odredila prepoved komuniciranja z drugo osebo, zaposleno na KPK. V preostalem delu pa je odločitev organa postala pravnomočna.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje v pritožbenem samo tisti prekriti deli zapisnikov, kjer naj bi se nahajale informacije o izrečenem disciplinskem ukrepu oziroma, v katerih naj bi se eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odredila prepoved komuniciranja z drugo osebo, zaposleno na KPK.
IP se je primarno opredelil do pojma »disciplinski ukrep«. Gre za ukrep, ki se izreče v okviru disciplinskega postopka. Disciplinska odgovornost je ena izmed oblik odgovornosti, ki so značilne za delovna razmerja. Je odgovornost osebe, ki je v delovnem razmerju za disciplinske kršitve oziroma kršitve delovnih obveznosti. Namen tega instituta je, z vidika delodajalca, zagotavljati red in disciplino na delovnem mestu, z vidika delavca pa predstavlja ta institut pravico do zaščite pred samovoljnimi disciplinskimi ukrepi delodajalca. Disciplinski postopek za javne uslužbence je bil do leta 2005 urejen v ZJU, ki je bil z novelo črtan, vendar se v skladu s prehodnimi določbami (85. člen ZJU), v postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti, do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti v prehodnem obdobju še vedno uporabljajo določbe ZJU, razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po sprejemu kolektivne pogodbe naj bi se disciplinski postopek za zaposlene v javnem sektorju uskladil z ZDR, prav zato se trenutno lahko izrekata samo sankciji: opomin in denarna kazen. Glede na navedeno in ob dejstvu, da se pritožba prosilca nanaša zgolj na tiste dele zapisnika, kjer naj bi bil izrečen disciplinski ukrep, je IP pregledal vse posredovane zapisnike in ugotavlja, da iz njih ne izhaja izrek disciplinskega ukrepa, kot je predviden v zakonodaji. Ob tem se IP niti ni spuščal v sam postopek disciplinske odgovornosti, ki tudi zaradi pravic delavca oziroma javnega uslužbenca terja določena dejanja (pisni sklep o uvedbi disciplinskega postopka, obravnava, zapisnik obravnave, sklep o odločitvi), zato že z vidika samega postopka ni mogoče, da bi se na kolegiju predsednika komisije izrekel tovrstni disciplinski ukrep. IP je tako sledil navedbam organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da v zapisnikih, ki so predmet presoje, ni bil izrečen nikakršen disciplinski ukrep in je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.
IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do presoje zapisnikov z vidika eksplicitno in implicitno (torej na primer z neformalno zahtevo ali prošnjo) odrejene prepovedi komuniciranja z drugo osebo, zaposleno na KPK. IP primarno poudarja, da zakonodaja na področju disciplinske odgovornosti in posledično sprejetih disciplinskih ukrepih ne govori o prepovedih komuniciranja, na kar se je v okviru pritožbe prav tako skliceval prosilec, ko je vezal izrek disciplinskega ukrepa z neformalno zahtevo oziroma prošnjo. To pomeni, da ukrepa »prepoved komuniciranja« z vidika formalnega ukrepa ni mogoče obravnavati kot disciplinskega ukrepa, temveč gre za neke vrste vrednostno oceno, da so določene besede v smislu »prošnje« ali »zahteve« pomenile prepoved komuniciranja. Za tovrstno presojo pa IP z vidika pritožbenega postopka ni pristojen. IP namreč ne more, na podlagi vpogleda v zapisnike, ocenjevati dejanja organa, ali so določene besede, navedene v zapisniku, pomenile eksplicitni ali implicitni ukrep, kot ga zatrjuje prosilec. Bistvo v obravnavani zadevi je namreč ta, da lahko samo organ sam določi, kateri so tisti deli zapisnika, ki so predmet presoje in izražajo ukrep, kot ga utemeljuje prosilec. Povsem nemogoče je, da bi pritožbeni organ, z vidika svoje vrednostne presoje, prevzel vrednostno presojo prvostopenjskega organa z vidika, ali so določene besede pomenile »prepoved komuniciranja«. Tudi, če bi hipotetično gledano IP, v okviru posredovane dokumentacije, ocenil, da bi določen del zapisnika vsebinsko lahko ustrezal vsebini, kot jo opredeljuje prosilec, takšna ocena ni verodostojna, saj predstavlja oziroma izraža stališče pritožbenega organa, ki nikakor ni nujno tudi stališče organa, ki je v okviru svojih meril in pristojnosti, sproduciral dokument z določeno vsebino. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da v dokumentih, ki so predmet presoje, ne gre za okoliščine, kot jih opisuje prosilec, IP pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel, saj je kot rečeno, obstoj takšnih informacij oziroma delov zapisnika v celoti odvisen od interpretacije organa v smislu, ali so določene besede pomenile to, kar navaja prosilec. S strani IP pa je nedvomno ugotovljeno, da v prekritih deli zapisnika, ki so bili predmet pritožbenega postopka, ni bil izrečen disciplinski ukrep. Posledični torej ni bilo razloga, da bi IP izvedel test interesa javnosti, na katerega se je skliceval prosilec.
Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 28. 11. 2014, št. 0900-97/2014-4 (02001), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka