Prosilec - Socialno varstveni zavod Hrastovec
+ -Številka: 090-286/2014
Kategorije: Tajni podatki, Osebni podatek, Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje prijav treh poimensko določenih kandidatk za mesto direktorja organa in zapisnika seje sveta organa, na kateri je svet organa odločal o izbiri direktorja. Organ je zavrnil zahtevo z obrazložitvijo, da so podane izjeme notranjega delovanja, varovanih osebnih podatkov in tajnih podatkov. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo z utemeljitvijo, da je organ napačno uporabil materialno pravo. IP je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo in posledično prosilcu ni omogočil delnega dostopa do zahtevanih informacij. Zato je pritožbi prosilca delno ugodil.
ODLOČBA:Številka: 090-286/2014/8
Datum: 6. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 1. 12. 2014, št. 090-00002-2014-2, Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, 2230 Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 17. 12. 2014, zoper odločbo Socialno varstvenega zavoda Hrastovec št. 090-00002-2014-2, z dne 1. 12. 2014, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki na e-naslov … ali po pošti, kopije naslednjih dokumentov:
- Okvirni program dela Socialno varstvenega zavoda Hrastovec neizbrane kandidatke, ki obsega štiri strani, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis na prvi in zadnji strani,
- Vizija razvoja Socialno varstvenega zavoda Hrastovec za obdobje 2015 – 2020 neizbrane kandidatke, ki obsega sedem strani, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis na prvi in zadnji strani,
- prijava na razpis (življenjepis) izbrane kandidatke, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) naslov stalnega prebivališča,
2.) datum in kraj rojstva,
3.) kraj obiskovanja osnovne šole,
- Vizija razvoja SVZ Hrastovec za mandatno obdobje (2015-2020) izbrane kandidatke z dne 1. 10. 2014,
- diploma izbrane kandidatke z dne 24. 9. 1996, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) dekliški priimek,
2.) datum in kraj rojstva,
- pogodba o zaposlitvi izbrane kandidatke z dne 1. 8. 2008, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) EMŠO,
2.) datum in kraj rojstva,
3.) naslov stalnega prebivališča,
4.) davčna številka,
5.) število pripadajočih dni letnega dopusta v V. členu,
- zapisnik 71. Redne seje sveta SVZ Hrastovec, z dne 21. 10. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) imena in priimke neizbranih prosilcev oz. kandidatov in kandidatk na str. 3, 4, 6, 7, 8, 9, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29 in 30,
2.) drugi odstavek, ki se prične v trinajsti vrstici na str. 4 in se začne s » Spodaj podpisani
3.) poved, ki se prične v petdeseti vrstici oz. v osmem odstavku na str. 4, ki se prične s Hrastovec poznam že več kot
4.) poved, ki se prične v prvi vrstici na str. 5 in se prične z Najbolj pa sem bil povezan s Hrastovcem
5.) poved, ki se prične v tretji vrstici na str. 5 in se prične z Potem smo tako rekoč naredili eno zelo
6.) poved, ki se prične v štirinajsti vrstici na str. 6 in se prične s Kar je bila moja izkušnja vsa ta
7.) poved, ki se prične v predzadnji vrstici na str. 6 in se prične s Skupaj s kolegi z g.
8.) poved, ki se prične v sedmi vrstici na str. 7. in se prične s Tako mislim, da je to taka opogumljajoča zadeva
9.) poved, ki se prične v enaintrideseti vrstici na str. 7 in se prične z Glede finančnega poslovanja: dolgo časa
10.) stavek, ki se nahaja v sedemintrideseti vrstici oz. v tretjem odstavku na str. 7 in se začne s Hvala g.
11.) peti odstavek na str. 8, ki se prične z Da odgovorim še na drugo vprašanje in konča s tako da nimam okrog tega nekih zadržkov.
12.) osmi odstavek na str. 8, ki se prične s Kar se tiče prvega dela mislim, da smo tukaj in konča z dati na spisek za ljudi, ki delamo to.
13.) ime in priimek, ki se nahaja v predzadnji vrstici drugega odstavka na str. 9 v stavku, ki se prične s ,ki sem jo takrat v Londonu spoznal
14.) stavek, ki se prične v dvajseti vrstici na str. 9 in se prične z Nekateri ga poznate že kot
15.) datum in kraj rojstva ter kraj obiskovanja osnovne šole, ki se nahajajo v šestintrideseti in sedemintrideseti vrstici na str. 9
16.) besedilo, ki se prične v petem odstavku oz. v štirinajsti vrstici na str. 15 z Nadaljujemo po vrstnem redu in konča v zadnji vrstici na str. 15 z že uveljavljene metode dela,
17.) besedilo, ki se prične v prvi vrstici na str. 16 z –vodenje posameznih projektov in konča v zadnjem odstavku oz. v petinpetdeseti vrstici na str. 16 z do obisti, v vseh dobrih in slabih straneh.
18.) poved, ki se prične v petindvajseti vrstici na str. 17 in se prične s Sama sem bila pri nekaj
19.) besedilo, ki se prične v triinštirideseti vrstici na str. 17 z Ljudje, ki me poznajo vedo, da in se konča v devetinštirideseti vrstici na str. 17 z , ki sem jih sama opravljala.
20.) stavek, ki se nahaja v osemnajsti vrstici na str. 18 in se prične s Sama sem sicer
21.) stavek, ki se prične v drugi vrstici drugega odstavka na str. 18 in se prične s Sicer ste res že
22.) poved, ki se nahaja v osmem odstavku oz. se prične v dvainštirideseti vrstici na str. 19 in se prične s S tem konkretno se ukvarja
23.) prvi odstavek na str. 21, ki se prične s Sama veliko časa preživim in konča z mislim da to vse pove.
24.) tretji odstavek na str. 21, ki se prične s Predvsem bi rada…to je proces in konča z da bomo radi hodili v službo.
25.) poved, ki se prične v trinajsti vrstici na str. 22 in se prične s Kot primer vam povem, da sem menjala
26.) besedilo, ki se prične v petnajsti vrstici na str. 24 z In gremo k zadnji kandidatki in se konča v enajsti vrstici na str. 25 s Tukaj je njen dosje, ki vam ga dam v vpogled
27.) besedilo, ki se prične v šestnajsti vrstici na str. 25 z Nekako sem videla, da sem in se konča v enaintrideseti vrstici na str. 25 s zavodu.
28.) poved, ki se nahaja v predzadnji vrstici na str. 25 in se prične z Vem, da se je gospod
29.) besedilo, ki se prične v sedemindvajseti vrstici na str. 26 s Sama sem opravila šolo in se konča v trideseti vrstici na str. 26 s Pa ne samo vodje, marsikaterega zaposlenega
30.) stavek, ki se prične v deveti vrstici na str. 27 in se prične z Vidim, da se tudi vi
31.) peti odstavek na str. 27
- zapisnik 71. Redne seje sveta SVZ Hrastovec, z dne 4. 11. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) imena in priimke neizbranih kandidatov in kandidatk na str. 2, 5, 9 in 10
2.) besedilo, ki se prične v petindvajseti vrstici na str. 2 z razmišljanje, to glede gospoda in se konča v šestindvajseti vrstici z in vem, koliko je potrebno vložiti, da ti
3.) besedilo, ki se prične v osemintrideseti vrstici na str 2. z glede in se konča v dvainštirideseti vrstici na str. 2 z njegovo delo
4.) besedilo, ki se prične v devetindvajseti vrstici na str. 4 z Moram povedati in tudi gospa in se konča v deseti vrstici na str. 5 z in vsak po svoje razmišlja.
5.) zadnji odstavek na str. 5 , ki se prične z Moje mnenje je tako: jaz sem poslušal vse
6.) str. 6 v celoti
7.) besedilo, ki se prične v prvi vrstici na str. 7 z Redko se oglašam, ampak in se konča v predzadnji vrstici na str. 7 z Moram se še enkrat oglasiti, ker sem slišal
8.) 3. odstavek na str
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 20. 11. 2014, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje:
I. prijav (skupaj s priloženo dokumentacijo) …, … in … za mesto direktorja organa
II. zapisnika seje sveta organa, na kateri je svet organa odločal o izbiri direktorja.
Prosilec je ob tem navedel, da zahtevane informacije želi prejeti v obliki fotokopij na naslov odvetniške pisarne ali v elektronski obliki (poskenirano) na e-naslov: ...
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-00002-2014-2, z dne 1. 12. 2014, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga, vendar dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in jih na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni mogoče posredovati. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v predmetni zadevi ne more biti pravna podlaga za razkritje podatkov neizbranih kandidatk … in …, saj navedeni kandidatki nista sklenili delovnega razmerja z organom, prav tako nista vstopili v nobeno drugo javnopravno razmerje v smislu izvajanja javne funkcije, v zvezi s tem pa tudi ni prišlo do porabe javnih sredstev. Prav tako 3. odst. 6. čl. ZDIJZ še ne more biti pravna podlaga za razkritje dokumentacije izbrane kandidatke …, saj izbirni postopek v skladu s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1206/2011 (v nadaljevanju: sodba) še ni zaključen. Statut organa v 35. čl. določa, da direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima organ sedež. Zakon o zavodih (12/91, 08/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP, v nadaljevanju ZZ) v 2. odst. 32. čl. določa, da kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno. Kot izhaja iz sodbe, je naknadno soglasje ustanovitelja predpostavka za veljavnost oz. dokončnost sklepa o imenovanju direktorja, ki ga sprejme svet organa. V skladu z navedenim izbrana kandidatka še ni sklenila delovnega razmerja z organom, prav tako pa še ni prišlo do porabe javnih sredstev v zvezi s predmetnim razpisom. Zato so tudi osebni podatki izbrane kandidatke, varovani in v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. V zvezi z zahtevo po posredovanju zapisnika seje sveta organa, na kateri je svet organa odločal o izbiri kandidata, je organ ugotovil, da je svet organa s sklepom št. 584 (71. redna seja sveta organa) določil, da bodo zapiski iz magnetograma ter zapisnik predmetne seje tajni, ter da bo zapisnik zapečaten in se bo lahko pogledal samo z dovoljenjem predsednika sveta, sodišča ali pristojnega delavca organa. S sklepom št. 601 (72. konstitutivna seja sveta organa) pa je bila potrjena pravilnost zapisanega sklepa. Svet organa je tako ravnal v skladu z 2. čl. Poslovnika o delu sveta organa, ki v drugem stavku navedenega člena določa, da se javnost lahko omeji ali izključi le, če tako sklene svet organa v primeru, da je potrebno v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov oz. zadev, o katerih razpravlja. V zvezi s predhodnim vprašanjem, ki izhaja iz navedenega sklepa sveta organa in se nanaša na dovoljenje predsednika sveta organa za vpogled v zapečaten zapisnik, je organ dne 1. 12. 2014 pozval predsednika sveta organa, da se izreče glede dovoljenja za vpogled v navedeno dokumentacijo. Predsednik sveta organa je dne 1. 12. 2014 organu posredoval svoj odgovor, iz katerega izhaja, da postopek o imenovanju direktorice po izbiri na seji sveta še ni končan, saj o soglasju odloča še pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zato do konca postopka v skladu z odločitvijo sveta organa zapisnik ostaja zapečaten. Organ še ugotavlja, da zapisnik prav tako vsebuje varovane osebne podatke izbrane kandidatke in ostalih neizbranih kandidatov, saj zapisnik vsebuje navedbe imen kandidatov kakor tudi natančno navedeno celotno njihovo predstavitev pred člani sveta organa, ki zajema tudi izražena njihova osebna mnenja in stališča. Organ je presojal tudi, ali je dostop do zahtevanih podatkov mogoče vsaj delno odobriti ob uporabi instituta delnega dostopa (7. čl. ZDIJZ), vendar je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi majhnega števila predstavljenih kandidatov in njihovih natančno povzetih predstavitev tudi s prekrivanjem imen in priimkov kandidatov nemogoče zagotoviti njihovo neprepoznavnost. Glede dostopa do ostalih delov zapisnika seje sveta organa pa se je organ oprl na podano mnenje predsednika sveta organa glede zavrnitve dovoljenja za vpogled v zapečaten zapisnik in je vpogled zavrnil na podlagi 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa. Kot izhaja iz izjave predsednika sveta organa, postopek o imenovanju direktorja do podaje soglasja pristojnega ministrstva še ni končan, neizbrani kandidati pa imajo možnost pravno varstvo uveljavljati po podaji soglasja ministrstva k izbiri kandidata v zakonsko določenih rokih.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 17. 12. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, s katero je poleg ponovne opredelitve zahteve podal tudi zahtevo za plačilo stroškov postopka. V nadaljevanju je navedel, da je v predmetni zadevi sklicevanje na določilo 3. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ nesprejemljivo. Prosilec namreč ni zahteval osebnih podatkov kandidatov za direktorja organa, temveč je zahteval vpogled v prijave navedenih treh kandidatov. Organ ima vso možnost, da ob posredovanju dokumentov osebne podatke kandidatov prekrije. Nadalje je opozoril, da ZDIJZ ne predvideva prostega dostopa uporabe informacij javnega značaja zgolj v zvezi s porabo javnih sredstev. Bistveno načelo ZDIJZ je, da je z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ si mora skladno z določilom 2. čl. ZDIJZ prizadevati, da se doseže čim večja obveščenost javnosti o njegovem delovanju, v tem smislu pa je seveda pomembno, da je javnost (in tudi prosilec) seznanjena s tem, ali kandidati za mesto direktorja zavoda sploh izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za zasedbo tega mesta. Očitno pa prvostopni organ nima namena spoštovati zahtev in temeljnih principov ZDIJZ, ki mu nalagajo transparentnost poslovanja in delovanja. Nadalje je navedel, da 6. čl. ZDIJZ ne predvideva, da bi organ lahko zavrnil dostop do zahtevane informacije iz razloga, ker bi sam določil, da je določen podatek tajen. Izjeme, ki so določene v 6. čl. ZDIJZ, se nanašajo na določila posameznih zakonov, ki urejajo kateri podatek je tajen (npr. določila Zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na poslovne tajnosti). Med takšne pravne akte pa nedvomno ne spadajo sami sklepi organov o določitvi tajnosti. S takšnim postopanjem organov bi bil dejansko izničen celoten namen določil in temeljnih principov ZDIJZ, saj bi se lahko vsaka javna oseba, ki je zavezana k predložitvi podatkov po ZDIJZ, sklicevala, da je sprejela sklep, da je določen podatek tajen. Prosilec je glede navedb organa o nemožnosti za izvedbo delnega dostopa opozoril, da so neutemeljene. Vse kandidatke so namreč prosilcu znane po imenu in priimku in ni videti razloga, da bi se ta njihov osebni podatek skrival. Ravno tako so imena in priimki kandidatk znani tudi javnosti, saj so se same kandidatke javno izpostavile že s tem, ko so vložile kandidaturo za mesto direktorja. Kandidatke so se z vložitvijo kandidature odločile za opravljanje javne funkcije in so se s tem odločile, da bodo v tem smislu tudi posredovale svoje osebno ime javnosti. Ni si mogoče predstavljati, da bi nekdo nastopil funkcijo direktorja javnega zavoda, pa bi bilo ime direktorja oz. kandidata za to mesto, javnosti nedostopno. Sklicevanje organa na to, da naj bi zapisnik o izbiri kandidatov predstavljal podatek, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje v delovanju organa (11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) je neutemeljeno. S posredovanjem kopije zapisnika o izbiri kandidatov v nikakršnem smislu ne bi bilo moteno poslovanje organa in si niti pojmovno ni mogoče predstavljati, da bi do tega prišlo zaradi razkritja dogajanja na seji. Očitno pa je, da organ v postopku izbire kandidata nima namena postopati transparentno in podatke skriva ter jih udeležencem izbirnega postopa ne želi posredovati, kljub temu, da je to njegova zakonita dolžnost, tako po določbah ZDIJZ kot po določbah ZZ.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-00002-2014-4, z dne 19. 12. 2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Organ je na podlagi poziva IP, z dne 7. 1. 2015, dne 14. 1. 2015 IP posredoval zahtevano dokumentacijo v presojo.
IP je, dne 26. 1. 2015, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da je izbrana kandidatka že podpisala pogodbo o zaposlitvi in je pričela opravljati funkcijo direktorice organa.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Zahtevane dokumente je organ posredoval IP in torej z njimi nedvomno razpolaga v materializirani obliki. IP je ugotovil, da v predmetni zadevi ni sporno, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja in je v nadaljevanju presojal ali so zahtevane informacije prosto dostopne.
1. Glede izjeme po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
IP je presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je navedbe o tajnosti zahtevanega zapisnika argumentiral z obstojem sklepa sveta organa št. 584, ki je bil sprejet na 71. redni seji sveta organa in določa, da so zapiski iz magnetograma ter zapisnik predmetne seje tajni,ter da bo zapisnik zapečaten in se bo lahko pogledal samo z dovoljenjem predsednika sveta, sodišča ali pristojnega delavca organa. V skladu z navedbami organa predstavlja pravno podlago za navedeni sklep 2. čl. Poslovnika o delu sveta organa, ki določa, da se javnost lahko omeji ali izključi le, če tako sklene svet organa v primeru, da je potrebno, v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov oz. zadev, o katerih razpravlja.
Izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja zaradi obstoja tajnih podatkov določa 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tej izjemi mora organ za vsak dokument posebej izkazati, da sta v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, v nadaljevanju ZTP) kumulativno izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatkov in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oz. se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembne za omenjene cilje (5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika, ki ju je organ dolžan izkazati. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi: da je podatek za tajnega določila za to pooblaščena oseba, da obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka in da je podatek ustrezno označen kot tajen.
IP je ugotovil, da v predmetni zadevi zahtevani zapisnik ne izpolnjuje zgoraj navedenih kriterijev. Dokument ni ustrezno označen kot tajen, prav tako ni bila podana pisna ocena možnih škodljivih posledic. Vsebina zahtevanega dokumenta pa se tudi ne nanaša na zgoraj navedena področja iz 5. člena ZTP. Posledično izjema tajnih podatkov v skladu s 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.
2. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
IP je presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.
Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da v tem delu presojani dokumenti (zapisnik seje Sveta organa) vsebujejo diskusijo o trenutni notranji ureditvi bivalnih enot, o sistemu dodeljevanja delovnih nalog zaposlenim in njihovem izobraževanju ter motiviranju za dobro delo, o medsebojnih odnosih med zaposlenimi. Jedro presojanih dokumentov predstavljajo predstavitve vizij kandidatov v zvezi z navedenimi temami. Gre torej za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. Informacije, ki jih zahtevani zapisnik vsebuje, deloma razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in je v nadaljevanju presojal obstoj drugega kriterija.
IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, da bi zaradi razkritja v tem delu zahtevane dokumentacije nastale motnje v delovanju organa. IP poudarja, da je v skladu z zgoraj navedenim škodni test pri uveljavljanju izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izredno strog, dokazno breme pa je na organu. Ker organ ni konkretiziral negativnih posledic, IP ni mogel ugotavljati, ali bi zaradi razkritja informacij do njih nedvomno prišlo. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Prosilec se v pritožbi ni skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje v tem delu zahtevanih informacij, pa tudi, če bi se, ga IP v pritožbenem postopku ni presojal, ker to ne bi bilo potrebno, saj zahtevani dokumenti ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3.1. Glede presoje vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk:
IP je ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov. (ime, priimek, naslov bivališča, številka mobilnega telefona, datum in kraj rojstva, izobrazba, delovne in druge strokovne izkušnje, podatek o delovni dobi idr.). Gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ.
IP je po pregledu vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk ugotovil, da je vlogam priložene vizije razvoja organa mogoče anonimizirati, ne da bi to ogrozilo njihovo zasebnost. Preostalih delov vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk pa ni mogoče anonimizirati. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, da se vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, v celoti ne da anonimizirati, tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
3.2. Glede presoje vloge …:
IP je ugotovil, da v tem delu presojani dokumenti vsebujejo osebne podatke na predmetnem javnem razpisu izbrane kandidatke za delovno mesto direktorice organa. Nekateri osebni podatki predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in torej nevarovane osebne podatke. Gre za podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in pogojih, ki jih je morala izbrana kandidatka izpolnjevati za zasedbo konkretnega delovnega mesta (strokovna ali univerzitetna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj na področju dejavnosti socialnega varstva ali druge dejavnosti, ki je povezana s socialno varstveno dejavnostjo). Navedeni podatki predstavljajo osebne podatke, ki zaradi že navedene izjeme od izjem iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne uživajo pravnega varstva in jih je dopustno razkriti. Drugače pa je IP ugotovil glede osebnih podatkov, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije, in sicer glede podatkov o datumu rojstva, naslovu stalnega bivališča, podrobnosti v zvezi z izobrazbo na nižjih stopnjah, kot je bila zahtevana s predmetnim razpisom ter podatkov o sodelovanju v različnih družbenih organih in telesih oz. podatkov, ki niso bili pogoj za zasedbo delovnega mesta, zato je treba dostop do njih zavrniti.
IP je torej po pregledu vloge izbrane kandidatke … ugotovil, da je mogoče anonimizirati prijavo na razpis z dne 1. 10. 2014, diplomo z dne 24. 9. 1996, pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008, ne da bi to ogrozilo njihovo zasebnost, dokumenta Vizija razvoja SVZ Hrastovec za mandatno obdobje (2015-2020), z dne 1. 10. 2014, pa ni potrebno anonimizirati. Odločitev organa v izpodbijani odločbi upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
3.3. Glede presoje zapisnika seje Sveta organa:
IP je ugotovil, da v tem delu presojani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov (ime, priimek, naslov bivališča, številka mobilnega telefona, datum in kraj rojstva, izobrazba, delovne in druge strokovne izkušnje, podatek o delovni dobi, idr.) in presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki neizbranih kandidatk oz. kandidatov IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z osebnimi podatki prisotnega odvetnika, je IP ugotovil, da je prisostvoval seji, ker je proti plačilu nadomeščal vodjo pravne službe organa in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev in je razkritje njegovega imena in priimka dopustno. Nadalje je v zvezi z osebnimi podatki članov sveta organa IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen in priimkov dopustno. IP je v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo na izbrano kandidatko, presojal, kateri izmed njih niso povezani z opravljanjem javne funkcije. Gre za podatke o datumu rojstva, naslovu stalnega bivališča, podrobnosti v zvezi z izobrazbo na nižjih stopnjah, kot je bila zahtevana s predmetnim razpisom, podatke o sodelovanju v različnih družbenih organih in telesih oz. podatke, ki niso bili pogoj za zasedbo delovnega mesta ter podatke, na podlagi katerih je mogoče sklepati o drugih osebnih okoliščinah izbrane kandidatke. IP je dostop do teh podatkov zavrnil, preostali podatki oz. podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije pa so v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ prosto dostopni. Odločitev organa v izpodbijani odločbi upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka