Prosilka - Mestna knjižnica Kranj
+ -Številka: 090-284/2014
Kategorije: Ni zahtevana informacija, Stroški
POVZETEK:Organ je z izpodbijano odločbo delno ugodil zahtevi prosilke (glede dokumentacije o dveh razpisanih delovnih mestih) in ji omogočil vpogled v določene dokumente (naknadno, po vložitvi pritožbe, ji je posredoval tudi zahtevane fotokopije, tako da je prosilka v tem delu umaknila pritožbo, IP pa ustavil postopek), zahtevo za določene dokumente pa je zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, ter prosilki naložil plačilo stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Iz pritožbe izhaja, da je ostal sporen le še dokument, ki bi izkazoval enoletne delovne izkušnje (na javnem razpisu) izbrane kandidatke na točno določenem delovnem mestu. IP je v tem delu pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da je za obstoj tega dokumenta prosilka izvedela šele na podlagi dokumentacije, ki jo je prejela v zvezi s svojo zahtevo, ni pa bil sestavni del kakšnega že posredovanega dokumenta, niti ni bil s tako določno vsebino sploh omenjen v zahtevi, tako specificirane delovne izkušnje pa tudi ne predstavljajo razpisnega pogoja za zasedbo predmetnega delovnega mesta (zahtevale so se splošne oziroma skupne (katerekoli) enoletne delovne izkušnje), zato ni mogoče šteti, da bi moral organ že izvirno, na podlagi predmetne zahteve, prosilki predložiti tudi tak dokument, četudi obstaja (lahko pa je predmet nove zahteve); dvomi v neobstoj oziroma neposredovanje z zahtevo zahtevane dokumentacije pa ne obstajajo. V zvezi s pritožbenim ugovorom glede zaračunanih stroškov (zaračunano delo javnega uslužbenca oziroma njegova poraba časa (delni dostop izveden le glede nekaj dokumentov), ki je tudi pretirana; na spletni strani organa namesto stroškovnika za posredovanje informacij javnega značaja objavljen cenik storitev organa) je IP ugotovil, da je organ prosilki, na podlagi veljavnih predpisov (drugega odstavka 34. člena ZDIJZ in stroškovnika organa), obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, tako da je pritožbo zavrnil tudi v tem delu.ODLOČBA:Številka: 090-284/2014/10
Datum: 22. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 12. 2014, zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 08-32/1123-2014 z dne 25. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
in
SKLEP:
1. Pritožbeni postopek v zvezi s pritožbo prosilke z dne 9. 12. 2014 zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, št. 08-32/1123-2014 z dne 25. 11. 2014, se v delu, ki se nanaša na pridobitev fotokopij zahtevanih dokumentov, ustavi.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 10. 2014, s katero je zahtevala posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na delovni mesti bibliotekar (VII/1) in finančno računovodski delavec V, ki sta bili razpisani in objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje 30. 5. 2014 in 22. 7. 2014. V zvezi s tem je prosila, da se ji posredujejo:
1. dokumenti, iz katerih je razvidno dovoljenje Mestne občine Kranj (v nadaljevanju MOK) za zasedbo omenjenih razpisanih delovnih mest,
2. vsi dokumenti, ki izkazujejo, da izbrana kandidatka … (v nadaljevanju kandidatka) izpolnjuje pogoje za zasedbo omenjenega delovnega mesta (tj. bibliotekar).
Če ima izbrana kandidatka že opravljen bibliotekarski izpit, pa je prosilka prosila za posredovanje naslednjih dokazil:
– izpolnjeno prijavnico »Prijava na bibliotekarski izpit«,
– izjavo odgovorne osebe organa, ki vsebuje podatke o kandidatkini šolski izobrazbi, o trajanju in programu strokovnega usposabljanja pri organu in oceno dosedanjega kandidatkinega dela, ki ju za pristop k opravljanju izpita zahteva izpitna komisija oziroma Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke pri NUK, Turjaška 1, Ljubljana,
– dokument o strokovnem usposabljanju in trajanju usposabljanja pri organu (program dela),
– dokument o mentorstvu in oceno kandidatkinega dela,
– dokument, iz katerega je razvidno, na katerem delovnem mestu je kandidatka opravljala usposabljanje,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
– če je strokovni izpit financiral organ, dokazilo o plačilu,
– pogodbo o zaposlitvi kandidatke.
Prosilka je zahtevane dokumente želela dobiti na vpogled in morebitne (po potrebi) fotokopije posameznih dokumentov.
Z odločbo, št. 08-32/1123-2014 z dne 25. 11. 2014, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ v 1. točki izreka zahtevi prosilke delno ugodil tako, da je prosilki omogočil vpogled v dokumente iz nadaljevanja te točke, pri čemer je na dokumentih prekril varovane osebne podatke:
– dokumenti, iz katerih je razvidno dovoljenje MOK za zasedbo v zahtevi navedenih razpisanih delovnih mest (bibliotekar (VII/1) in finančno računovodski delavec V);
– dokumenti, ki izkazujejo, da kandidatka izpolnjuje pogoje za zasedbo omenjenega delovnega mesta: izbriše se življenjepis, datum in kraj rojstva, EMŠO, naslov, osebna fotografija;
– izjava odgovorne osebe organa, ki vsebuje podatke o kandidatkini šolski izobrazbi, o trajanju in programu strokovnega usposabljanja pri organu in oceno dosedanjega kandidatkinega dela, ki ju za pristop k opravljanju izpita zahteva izpitna komisija oziroma Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke pri NUK, Turjaška 1, Ljubljana;
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu: izbriše se datum in kraj rojstva;
– dokazilo o plačilu strokovnega izpita;
– pogodba o zaposlitvi kandidatke: izbriše se datum rojstva, naslov, EMŠO.
Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil zahtevo prosilke, da se ji posreduje dokument o strokovnem usposabljanju in trajanju usposabljanja pri organu (program dela), dokument o mentorstvu in oceno kandidatkinega dela, dokument, iz katerega je razvidno, na katerem delovnem mestu je kandidatka opravljala usposabljanje, in prijavnica »Prijava na bibliotekarski izpit«. V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ določil, da stroški posredovanja informacij javnega značaja znašajo 14,00 EUR in jih mora prosilka plačati organu v 15 dneh na njegov transakcijski račun pri UJP Kranj.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da zahtevani dokumenti iz 1. točke izreka vsebujejo več osebnih podatkov, od katerih je treba določene varovati v skladu z ZDIJZ in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. V skladu z ZDIJZ (prva alineja tretjega odstavka 6. člena) javni uslužbenec (in funkcionar) ni upravičen pričakovati zasebnosti v zvezi s svojim imenom in priimkom, zato ni zadržkov za posredovanje tovrstnih podatkov in tako organ ni zavrnil dostopa do podatka – imena in priimka osebe, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti. Prav tako ni zavrnil dostopa do osebnih podatkov – imen in priimkov oseb, ki so v svojstvu opravljanja svojega dela kot javni uslužbenci podpisovali zadevne dokumente. Ni pa posredoval osebnih podatkov povsem zasebne narave, predvsem datuma in kraja rojstva, zasebnega naslova in EMŠO, ki niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev oziroma z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato je izvedel delni dostop do dokumentov (7. člen ZDIJZ), tako da je izbrisal varovane osebne podatke (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kot to sledi iz izreka.
Z dokumenti iz 2. točke izreka pa organ ne razpolaga, zato je zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Organi so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, s katerim v času zahteve ne razpolagajo.
V zvezi z nastalimi stroški posredovanja informacij po ZDIJZ je na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ organ, z dopisom z dne 21. 11. 2014, prosilko opozoril na plačilo stroškov in jo seznanil z obveznostjo plačila stroškov za posredovanje na podlagi drugega odstavka 34. člena in Stroškovnika organa z dne 19. 9. 2014, ki je dostopen na spletni strani organa. Ugotovil je, da je pri pripravi gradiva delala javna uslužbenka s VII. stopnjo izobrazbe, ki je za odbiranje in posredovanje informacij javnega značaja iz neinformatizirane baze porabila 60 minut; na podlagi omenjenega stroškovnika znašajo stroški dela 14,00 EUR. Prosilka mora v skladu z 20. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) stroške posredovanja plačati najkasneje v 15 dneh.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 9. 12. 2014, v kateri izpostavlja, da je želela vpogledati v vse dokumente, ki izkazujejo, da kandidatka izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta bibliotekar VII/1, saj ji pri vpogledu ni bil predložen dokument, ki bi izkazoval (že dosežene) kandidatkine enoletne delovne izkušnje na tem delovnem mestu. V prijavi na delovno mesto kandidatke je namreč navedeno, da je delo pri organu opravljala na različnih delovnih mestih, med drugim tudi na delovnem mestu bibliotekar VII/1 (1 leto). Prav tako je v izjavi odgovorne osebe organa (ob prijavi kandidatke na strokovni izpit) navedeno, da je kandidatka z delom na delovnem mestu bibliotekar VII/1 začela po pridobitvi visokošolske izobrazbe ter da je delo na tem delovnem mestu opravljala pri organu, kjer je pridobila izkušnje tako pri izposoji gradiva, iskanju in posredovanju informacij itd. Domneva, da obstaja dokument o teh trditvah oziroma o teh kandidatkinih enoletnih delovnih izkušnjah (v obliki pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k pogodbi); v zvezi s potrebnim enoletnim usposabljanjem se sklicuje tudi na Pravilnik o bibliotekarskem izpitu.
Pritožuje se tudi glede samega postopka vpogleda, ker ji ni bilo omogočeno tudi fotokopiranje izbranih dokumentov, saj je v dokumente želela najprej vpogledati in se šele na podlagi tega odločiti, koliko ter katere dokumente bi želela kopirati, organ pa te zavrnitve fotokopiranja ni obrazložil ne na samem vpogledu ne v izpodbijani odločbi; na vpogledu ji je bilo pojasnjeno le, da bi morala podati novo zahtevo, če bi želela fotokopije. Zato zahteva, da se ji nemudoma omogoči fotokopiranje že odbranih, vpogledanih in v zapisniku označenih dokumentov.
Prosilka zavrača tudi plačilo stroškov, saj gre pri izvedenem delnem dostopu le pri treh dokumentih za manjše število varovanih osebnih podatkov, zato meni, da odbiranje, posredovanje in fotokopiranje informacij usposobljenemu javnemu uslužbencu ne bi smela vzeti omembe vredne porabe časa. ZDIJZ dovoljuje le zaračunavanje materialnih stroškov za posredovanje fotokopij in ne tudi dela javnega uslužbenca, ki je delo opravil, vsekakor pa je pretirana trditev o porabi 1 ure in ne ustreza dejanski porabi časa za pripravo dokumentov. Zahtevani dokumenti so bodisi shranjeni v ročnem arhivu stalne zbirke arhiviranih dokumentov in so del poslovnih knjig organa, poleg tega pa se zahteva ni nanašala na večje število dokumentov, saj bi fotokopiranje vseh naneslo manj kot 10 EUR. Po ZDIJZ in Uredbi je namreč vpogled v dokumente brezplačen, plačilo materialnih stroškov pa le, če presegajo predpisan znesek (prvi odstavek 34. člena ZDIJZ in drugi odstavek 18. člena Uredbe). Poleg tega spletna stran organa (Katalog informacij javnega značaja) v času vložitve zahteve ni imela objavljenega stroškovnika posredovanja informacij javnega značaja, kar ni v skladu z določbami ZDIJZ (povezava ni bila izvedena na stroškovnik, ampak na cenik storitev organa (članarine, zamudnine itd.); cenik je bil nadomeščen s stroškovnikom šele v začetku novembra, čeprav je datiran z dne 19. 9. 2014). Zaradi navedenega meni, da ji je organ stroške posredovanja informacij javnega značaja zaračunal povsem neupravičeno in v nasprotju z veljavnimi predpisi, zato plačilo v odločbi navedenega zneska v celoti zavrača.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna in jo odstopil IP oziroma v spremnem dopisu povzel (vse) pritožbe prosilke, ki jih vložila v zvezi z njegovimi (tudi drugimi) odločbami, in hkrati pojasnil, da je prosilki z dopisom z dne 19. 12. 2014 (tj. po vložitvi predmetne pritožbe) že posredoval zahtevane fotokopije dokumentov.
Na podlagi poziva IP je organ 12. 1. 2015 poslal dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevane informacije oziroma je predmet 1. točke izreka izpodbijane odločbe.
Prosilka je 9. 1. 2015 na podlagi poziva IP sporočila, da ne vztraja več pri pritožbi zoper izpodbijano odločbo v tistem delu, ki se nanaša na pridobitev fotokopij zahtevanih dokumentov, saj je le-te od organa naknadno prejela, vztraja pa pri ostalih delih pritožbe, še posebej v tistem delu, kjer trdi, da ji organ ni posredoval vseh dokumentov, ki bi se nanašali na njeno prvotno zahtevo in ki bi izkazovali, da kandidatka izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta (aneks k pogodbi).
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusil izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Glede na izjavo prosilke z dne 9. 1. 2015, da ne vztraja več v tistem delu pritožbe, ki se nanaša na pridobitev fotokopij zahtevanih dokumentov, ki jo je IP štel za delni umik predmetne pritožbe, je IP v tem delu, v skladu s tretjim odstavkom 256. člena ZUP, s sklepom postopek ustavil, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe.
Iz preostalega dela pritožbe je razvidno, da prosilka zahteva le še dokument, ki bi izkazoval kandidatkine enoletne delovne izkušnje na delovnem mestu bibliotekar VII/1 in ji pri vpogledu ni bil predložen. Za obstoj tega dokumenta je izvedela šele na podlagi dokumentacije, ki jo je prejela v zvezi s svojo zahtevo: v kandidatkini prijavi in izjavi odgovorne osebe (tj. direktorja) organa je navedeno, da je kandidatka med drugim opravljala delo tudi na delovnem mestu bibliotekar VII/1. Iz zapisnika o vpogledu v dokumentacijo (informacije javnega značaja), št. 08-33/1174-2014 z dne 2. 12. 2014 in 3. 12. 2014, je razvidno, da je bil prosilki omogočen dostop do prijave kandidatke na omenjeno razpisano prosto delovno mesto, kateri so priložene kopije diplome, vozniškega dovoljenja, potrdila o znanju tujega jezika itd. – med prilogami pa ni dokumentov, ki bi se nanašale na omenjene delovne izkušnje. Prav tako omenjena izjava direktorja ne vsebuje nobenih prilog.
Iz predmetne objave prostega delovnega mesta bibliotekar na Zavodu RS za zaposlovanje z dne 30. 5. 2014 je razvidno, da je bil eden izmed razpisnih pogojev tudi 1 leto delovnih izkušenj, pri čemer gre za splošne oziroma skupne (katerekoli) enoletne delovne izkušnje. Prav tako ni bil kot obvezen pogoj kategorično zahtevan bibliotekarski izpit (med drugimi pogoji je naveden »opravljen bibliotekarski izpit oz. obveznost opravljanja bibliotekarskega izpita v roku dveh let«), na pravilnik o opravljanju katerega se sklicuje prosilka.
Iz zahteve ni razvidno oziroma v njej ni niti omenjeno, da prosilka zahteva dokument o kandidatkinih opravljenih enoletnih delovnih izkušnjah na delovnem mestu bibliotekar VII/1; med drugim je v zvezi z morebitnim opravljenim bibliotekarskim izpitom sicer zahtevala dokumente o strokovnem usposabljanju kandidatke pri organu, vendar na nedoločenem oziroma nespecificiranem delovnem mestu.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da dokument o kandidatkinih enoletnih delovnih izkušnjah na delovnem mestu bibliotekar VII/1 ni bil priložen kandidatkini prijavi ali izjavi direktorja, iz katerih prosilka sklepa na njegov obstoj, niti tako specificirane delovne izkušnje ne predstavljajo razpisnega pogoja za zasedbo predmetnega delovnega mesta. Iz zahteve prosilke tudi ni razvidno, da bi prosilka že z njo zahtevala dokument o tovrstnih delovnih izkušnjah, zato ni mogoče šteti, da bi moral organ že izvirno, na podlagi predmetne zahteve, prosilki predložiti tudi tak dokument, četudi obstaja. Zato je lahko dokumentacija o teh točno določenih izkušnjah le predmet nove zahteve, ne more pa biti predmet tega pritožbenega postopka. IP še dodaja, da v pritožbenem postopku ni mogoče uveljavljati zahteve po dokumentaciji oziroma ni mogoče šteti, da bi se morala z dodatno dokumentacijo sama po sebi potrjevati dejstva, ki so poočitana ali navedena v dokumentaciji, ki je predmet zahteve, lahko pa se seveda takšna dokumentacija zahteva z novo zahtevo.
Prosilka dvomov v neobstoj oziroma neposredovanje glede kakšne druge dokumentacije, razen omenjenega dokumenta, ne uveljavlja in ne navaja nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da kakšen zahtevan dokument obstaja, a ji organ ni omogočil dostopa do njega.
Tako IP niti nima razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, da drugi dokumenti v obravnavani zadevi, kot so bili prosilki že posredovani (ob uporabi instituta delnega dostopa zaradi varovanja kandidatkinih osebnih podatkov), ne obstajajo, oziroma da bi sumil, da organ razpolaga še s kakšnimi drugimi v zahtevi navedenimi informacijami, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Direktor organa, ki predstavlja in zastopa organ, pa je že po zakonu odgovoren za zakonitost dela organa oziroma se mora zavedati posledic morebitnih neresničnih izjav ali neposredovanja sicer obstoječe dokumentacije. Če organ z dokumenti ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma, ki obstaja v materializirani obliki.
IP še navaja, da na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer pa za postopek po ZDIJZ (v katerem ima IP pristojnosti) ni pomembno, ali se prosilec npr. strinja s pridobljeno informacijo, oziroma ali ji oporeka oziroma celo izpodbija. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tako nima pristojnosti, da bi preverjal oziroma ugotavljal in se npr. opredelil do tega, ali posamezni javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, niti da bi se spuščal v presojo zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa. Prav tako se tudi ne more opredeljevati glede same vsebine dokumentov oziroma medsebojne (ne)usklajenosti posameznih listin, ali ugotavljati, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti in zakaj jih nima. Prosilec pa tudi ne more v pritožbi (na novo) zahtevati dokumentov, za katere je izvedel šele iz dokumentacije, pridobljene na podlagi njegove zahteve – v pritožbenem postopku se namreč presoja odločitev organa v zvezi z njegovo zahtevo, vloženo pri prvostopnem organu. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP je IP pristojen (le) za kršitve dostopa do informacij javnega značaja (ali njihove ponovne uporabe), ne pa tudi za morebitne kršitve v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca oziroma na katere se le-ta sklicuje.
Prosilka vztraja tudi pri ugovoru plačilu stroškov, zato je IP preveril, ali je organ prosilki upravičeno zaračunal stroške dostopa do informacije javnega značaja.
Iz že omenjenega zapisnika o vpogledu v dokumentacijo je razvidno, da je prosilka zahtevala tudi fotokopije v zapisniku označenih dokumentov, ki jih sicer na samem vpogledu ni dobila, jih je pa organ prosilki dejansko, čeprav šele naknadno, na podlagi predmetne pritožbe, posredoval. Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ, na katerega se sklicuje tudi organ, pa za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške. Ker v obravnavani zadevi ne gre za dostop do zahtevane informacije v obliki vpogleda, saj je prosilka v skladu s svojo zahtevo fotokopije zahtevanih dokumentov prejela, pomeni, da organ ima podlago, da ji zaračuna stroške posredovanja zahtevanih informacij. Zato je vztrajanje prosilke pri ugovoru, da ji je organ neupravičeno in v neskladju z zakonskimi predpisi zaračunal stroške samo za vpogled v dokumentacijo, neutemeljeno.
Organ je pri izračunu stroškov, v skladu z 19. členom Uredbe, upošteval Stroškovnik posredovanja informacij javnega značaja, ki ga je izdal direktor organa 19. 9. 2014 (v nadaljevanju Stroškovnik) in h kateremu je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje, št. 090-10/2014/64 z dne 30. 9. 2014. Zgolj dejstvo, da Stroškovnik začasno ni bil javno dostopen na spletni strani organa, pa ne more imeti za posledico nezakonitost zaračunavanja stroškov; kljub temu je bila prosilka v skladu z ZDIJZ opozorjena na plačilo stroškov, stroški pa so bili zaračunani na podlagi veljavnega Stroškovnika, ki ga je organ sprejel pred vložitvijo zahteve in za katerega je prejel ustrezno soglasje ministrstva. Iz Stroškovnika pa izhaja, da organ lahko zaračuna tudi strošek dela posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena (pol) ure dela zaposlenega določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe; za vsake začete pol ure dela odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, kot je to bilo po navedbah organa tudi v obravnavanem primeru, zaračuna 7,00 EUR. Po četrtem odstavku 20. člena Uredbe se stroški zaradi ekonomičnosti ne zaračunajo le, če ne presegajo 10,00 EUR, kar pa v tem primeru ni bilo tako, saj je organ zaračunane stroške utemeljil na stroških dela javne uslužbenke po urni postavki oziroma porabljenem času za odbiranje in posredovanje informacij javnega značaja in je zato ugovor prosilke, da fotokopije celotne zahtevane dokumentacije ne bi stale 10,00 EUR, brezpredmeten.
IP je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja po njegovem mnenju sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa). ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov prek sprejema posebnih stroškovnikov (prvi in tretji odstavek 19. člena). IP je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t. i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. IP mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi morebitni stroškovnik, ki ga je sprejel organ (kot v obravnavani zadevi).
Pri tem pa IP tudi opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev), ne sme postati razlog, ki daje organom – zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni IP lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Na podlagi navedb organa in pregleda spisne dokumentacije IP ocenjuje, da je organ prosilki v konkretnem primeru, na podlagi veljavnih predpisov, obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, ki ne predstavljajo prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij. Organ prosilki namreč ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja, ali stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu, pač pa je prosilki obračunal razumen obseg dela, ki bi ga imel organ s pripravo zahtevane dokumentacije, kar v konkretnem primeru pomeni čas, ki ga za iskanje in pripravo različne dokumentacije oziroma izvedbo delnega dostopa potrebuje uslužbenec in po mnenju IP v trajanju 1 ure (oziroma vsekakor več kot pol ure, kar bi glede na Stroškovnik (urnina za vsake začete pol ure) pomenilo isti znesek stroškov), iz neinformatizirane baze, ob ročni obdelavi in prikrivanju varovanih osebnih podatkov, ni pretiran. Pri tem je iz spisne dokumentacije tudi razvidno, da je bilo predmet delnega dostopa 6 dokumentov (kandidatkina prijava, vozniško dovoljenje, kopija diplome, potrdilo za znanje tujega jezika, spričevalo o bibliotekarskem izpitu, pogodba o zaposlitvi) in ne 3, kot navaja prosilka. Očitno ni sporno, da je organ zaračunal delo uslužbenke s VII. stopnjo izobrazbe, saj temu dejstvu prosilka ne oporeka, izračunana vrednost stroškov pa je v skladu s postavkami v Stroškovniku (glede na ceno 7,00 EUR za vsake začete pol ure, za enourno delo uslužbenke s VII. stopnjo izobrazbe torej 14,00 EUR).
Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da organ v konkretnem primeru prosilki ni zaračunal nedovoljenih in pretiranih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen oziroma odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka