Prosilka - Mestna knjižnica Kranj
+ -Številka: 090-282/2014
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Organ je z izpodbijano odločbo delno ugodil zahtevi prosilke (posredovanje sklepov in ocenjevalnih list za vse zaposlene, ki so osnova za izplačilo dodatkov k plači za delovno uspešnost) in ji posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov, zahtevo za določene dokumente (za bodoča izplačila delovne uspešnosti) pa je zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, ter prosilki naložil plačilo stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Prosilka s pritožbo ugovarja le zaračunanim stroškom, tj. zaračunanemu delu javnega uslužbenca oziroma njegovi porabi časa za odbiranje in fotokopiranje dokumentov (ni bilo treba izvesti delnega dostopa), ki je tudi pretirana, opozarja pa tudi, da je bil na spletni strani organa namesto stroškovnika za posredovanje informacij javnega značaja objavljen cenik storitev organa. Vendar je IP ugotovil, da je organ prosilki, na podlagi veljavnih predpisov (drugega odstavka 34. člena ZDIJZ in stroškovnika organa), obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato je pritožbo zavrnil.ODL0ČBA:Številka: 090-282/2014/6
Datum: 20. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 12. 2014, zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 08-32/1120-2014 z dne 25. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilke z dne 4. 12. 2014 zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, št. 08-32/1120-2014 z dne 25. 11. 2014, se zavrne.
2. Posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 10. 2014, s katero je zahtevala sklepe in ocenjevalne liste za vse zaposlene, ki so osnova za izplačilo dodatkov k plači za delovno uspešnost po Pravilniku o določitvi dela plače iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu, z dne 8. 4. 2014, za mesec september oziroma bodoče za vsak mesec posebej (oktober, november, december). Prosilka je zahtevane dokumente želela prejeti v tiskani obliki (fotokopije).
Z odločbo, št. 08-32/1120-2014 z dne 25. 11. 2014, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ v 1. točki izreka zahtevi prosilke delno ugodil tako, da je prosilki posredoval zahtevane dokumente, ki so osnova za izplačilo dodatkov k plači za delovno uspešnost po omenjenem pravilniku, in sicer za mesec september in oktober. Z 2. točko izreka pa je zavrnil zahtevo prosilke, da se ji v bodoče za vsak mesec posebej posredujejo omenjeni dokumenti. V 3. točki izreka je organ določil, da stroški posredovanja informacij javnega značaja znašajo 21,63 EUR in jih mora prosilka plačati organu v 15 dneh na njegov transakcijski račun pri UJP Kranj.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da z zahtevanimi dokumenti iz 1. točke izreka za mesec september in oktober 2014 razpolaga, dokumenti pa ne vsebujejo morebitnih osebnih podatkov, zato je v tem delu ugodil zahtevi. Zahtevo glede posredovanja bodočih dokumentov iz 2. točke izreka je zavrnil, saj organ s temi dokumenti ne razpolaga (delovna uspešnost ne more biti vnaprej izplačana, ampak se praviloma ugotavlja za nazaj), tako da ta informacija javnega značaja ne obstaja, organ pa je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij.
V predmetnem postopku so nastali stroški v zvezi s posredovanjem informacij po ZDIJZ, v zvezi s katerimi je na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ organ z dopisom z dne 21. 11. 2014 prosilko opozoril na plačilo stroškov oziroma jo seznanil z obveznostjo plačila stroškov za posredovanje na podlagi drugega odstavka 34. člena in Stroškovnika organa z dne 19. 9. 2014, ki je dostopen na spletni strani organa. Ugotovil je, da je pri pripravi gradiva delala javna uslužbenka s VII. stopnjo izobrazbe, ki je za odbiranje in posredovanje informacij javnega značaja iz neinformatizirane baze porabila 40 minut; na podlagi omenjenega stroškovnika znašajo stroški dela 14,00 EUR, stroški 71 kopij skupno 4,26 EUR in stroški poštnine na podlagi Cenika poštnih storitev v notranjem prometu Pošte Slovenije za pismo v upravnem postopku, težko od 250 do 500g, 3,37 EUR. Skupni obračunani stroški tako znašajo 21,63 EUR, ki jih mora prosilka v skladu z 20. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) plačati najkasneje v 15 dneh.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 4. 12. 2014, s katero ugovarja zaračunanim stroškom. Na zahtevanih dokumentih namreč ni bilo treba izvesti delnega dostopa, zato meni, da odbiranje, posredovanje in fotokopiranje informacij usposobljenemu javnemu uslužbencu ne bi smela vzeti omembe vredne porabe časa, vsekakor pa ne 40 minut. Gre za fotokopije 71 strani dokumentov, ki so del evidence dokumentarnega gradiva pri organu in mora biti kot tako hitro najdljivo že zaradi lažjega in tekočega poslovanja, sam postopek fotokopiranja pa je s sodobnimi fotokopirnimi stroji mogoče opraviti v nekaj minutah. ZDIJZ pa dovoljuje le zaračunavanje materialnih stroškov za posredovanje fotokopij in ne tudi dela javnega uslužbenca, ki je delo opravil. Zaračunavanje stroškov tudi ni v skladu s četrtim odstavkom 20. člena Uredbe, saj so bili materialni stroški fotokopij nižji od 10,00 EUR. Opozarja še, da spletna stran organa (Katalog informacij javnega značaja) v času vložitve zahteve ni imela objavljenega stroškovnika posredovanja informacij javnega značaja, kar ni v skladu z določbami ZDIJZ (povezava ni bila izvedena na stroškovnik, ampak na cenik storitev organa (članarine, zamudnine itd.); cenik je bil nadomeščen s stroškovnikom šele v začetku novembra, čeprav je datiran z dne 19. 9. 2014). Zaradi navedenega meni, da ji je organ stroške posredovanja informacij javnega značaja zaračunal povsem neupravičeno in v nasprotju z veljavnimi predpisi, zato plačilo v odločbi navedenega zneska v celoti zavrača.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna in jo odstopil IP oziroma v spremnem dopisu povzel (vse) pritožbe prosilke, ki jih vložila v zvezi z njegovimi (tudi drugimi) odločbami.
Na podlagi poziva IP je organ 12. 1. 2015 poslal dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevane informacije oziroma je predmet 1. točke izreka izpodbijane odločbe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusil izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporna vsebinska odločitev organa o zahtevi prosilke, je pa sporno, ali je organ prosilki upravičeno zaračunal stroške dostopa do informacije javnega značaja.
Prosilka se torej smiselno pritožuje le zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe o zaračunanih stroških, in še to le v delu, ki se nanaša na zaračunano delo javnega uslužbenca oziroma njegovo porabo časa za odbiranje in fotokopiranje dokumentov.
Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije zaračuna materialne stroške. Prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerim organi zaračunavajo stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta že omenjena Uredba.
Organ je pri izračunu stroškov, v skladu z 19. členom Uredbe, upošteval Stroškovnik posredovanja informacij javnega značaja, ki ga je izdal direktor organa 19. 9. 2014 (v nadaljevanju Stroškovnik) in h kateremu je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje, št. 090-10/2014/64 z dne 30. 9. 2014. Zgolj dejstvo, da Stroškovnik začasno ni bil javno dostopen na spletni strani organa, pa ne more imeti za posledico nezakonitost zaračunavanja stroškov; kljub temu je bila prosilka v skladu z ZDIJZ opozorjena na plačilo stroškov, stroški pa so bili zaračunani na podlagi veljavnega Stroškovnika, ki ga je organ sprejel pred vložitvijo zahteve in za katerega je prejel ustrezno soglasje ministrstva. Iz Stroškovnika pa izhaja, da organ lahko zaračuna tudi strošek dela posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena (pol) ure dela zaposlenega določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe, za vsake začete pol ure dela odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, kot je to bilo po navedbah organa tudi v obravnavanem primeru, zaračuna 7,00 EUR.
Prosilkine navedbe, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni bilo treba izvesti delnega dostopa so v obravnavanem primeru brezpredmetne, saj je v skladu s svojo zahtevo prejela fotokopije zahtevane dokumentacije, torej lahko organ v skladu z navedenim drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ za to zaračuna materialne stroške (ne glede na to, ali je bil potrebno izvesti delni dostop ali ne). Po četrtem odstavku 20. člena Uredbe pa se stroški zaradi ekonomičnosti ne zaračunajo le, če ne presegajo 10,00 EUR, kar pa v tem primeru ni bilo tako, saj je organ zaračunane stroške utemeljil na stroških dela javne uslužbenke po urni postavki oziroma porabljenem času za odbiranje in posredovanje informacij javnega značaja in je zato ugovor prosilke, da fotokopije celotne zahtevane dokumentacije ne bi stale 10,00 EUR, brezpredmeten.
IP je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja po njegovem mnenju sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa). ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov prek sprejema posebnih stroškovnikov (prvi in tretji odstavek 19. člena). IP je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t. i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. IP mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi morebitni stroškovnik, ki ga je sprejel organ (kot v obravnavani zadevi).
Pri tem pa tudi opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev), ne sme postati razlog, ki daje organom – zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni IP lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Na podlagi navedb organa in pregleda spisne dokumentacije, do katere je bil prosilki omogočen dostop, IP ocenjuje, da je organ prosilki v konkretnem primeru, na podlagi veljavnih predpisov, obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, ki ne predstavljajo prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij. Organ prosilki namreč ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja, ali stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu, pač pa je prosilki obračunal razumen obseg dela, ki bi ga imel organ s pripravo zahtevane dokumentacije, kar v konkretnem primeru pomeni čas, ki ga za iskanje in pripravo različne dokumentacije potrebuje uslužbenec in po mnenju IP v trajanju 40 minut za 71 predmetnih dokumentov, iz neinformatizirane baze, torej ob ročni obdelavi, in kljub sedanjim (sodobnim) postopkom fotokopiranja, ni pretiran. Očitno ni sporno, da je organ zaračunal delo uslužbenke s VII. stopnjo izobrazbe, saj temu dejstvu prosilka ne oporeka, izračunana vrednost stroškov pa je v skladu s postavkami v Stroškovniku (glede na ceno 7,00 EUR za vsake začete pol ure, za 40 minut dela uslužbenke s VII. stopnjo izobrazbe torej 14,00 EUR); podobno je v skladu s Stroškovnikom tudi zaračunana cena fotokopij (71 strani A4 po ceni 0,06 EUR), ki jih prosilka prav tako, poleg same poštnine, sicer ne izpodbija.
Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da organ v konkretnem primeru prosilki ni zaračunal nedovoljenih in pretiranih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
IP pa glede izpodbijanega dela odločbe tudi ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka