Prosilec - Slovenska akreditacija
+ -Številka: 090-280/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval fotokopije metode, za katero je organ leta 2003 gospodarski družbi podelil akreditacijsko listino. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga več.ODLOČBA:Številka: 090-280/2014/3
Datum: 24. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 12. 2014, zoper odločbo Slovenske akreditacije, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-0001/14-0002, z dne 15. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 3. 12. 2014 od organa zahteval seznanitev z akreditirano metodo meritev hrupa v naravnem in življenjskem okolju po standardih SIST ISO Standard 1996-1: 2006 in SIST ISO Standard 1996-2: 2007, podjetja Kova d.o.o., ki je akreditirana pod številko LP-034. Dokument je zahteval v pisni obliki.
Organ je zahtevo prosilca z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pojasnil je, da v času ocenjevanja (presojanju in podelitvi akreditacije) s takšnim dokumentom sicer razpolaga, vendar ne več, ko je postopek enkrat zaključen. V nadaljevanju obrazložitve je navedel še, da tip zahtevane dokumentacije predstavlja poslovno skrivnost in s tem izjemo od prostega dostopa.
Prosilec je 17. 12. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je nedopustno, da poslovnemu subjektu akreditira metodo, po kateri mora izvajati storitve, potem pa organ ne pozna več metode, za katero je izdal akreditacijo. Navedel je, da Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi, določa, da mora organ predmetno odločitev hraniti pet let in da mora organ zadeve iz upravnih in drugih postopkov praviloma hraniti kot trajno dokumentarno gradivo ali kot arhivsko gradivo. Nadalje je navedel, da je sklicevanje organa na poslovno skrivnost kontradiktorno trditvi, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, in da metoda, po kateri mora poslovni subjekt izvajati javno pooblastilo, ne more biti poslovna skrivnost, ampak je dokument z visoko stopnjo javnega interesa. Poudaril je, da ni zahteval posredovanja podatkov o izpolnjevanju pogojev za podelitev akreditacije, ampak podatke o akreditirani metodi. Skliceval se je še na ZUP, z navedbo, da ima na pridobitvi zahtevanega dokumenta pravno korist, ki je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist, ker je prepričan, da je osebna korist bivati v okolju, ki ni obremenjeno s prekomernim hrupom. Navedel je še, da je seznanitev z akreditirano metodo zahteval, zato, ker dvomi, da je družba Kova d.o.o., ki je izvajala meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolja na naslovu Zelše 4 v Cerknici, pri tem upoštevala vsa merila stroke.
Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v obravnavo IP. Ob odstopu je pojasnil, da z zahtevano metodo ne razpolaga, ker ni del dokumentacije, ki jo mora hraniti. Celotna dokumentacija postopka akreditiranja LP-034, obsega 4 registratorje formata A4. Pojasnil je, da je ocenjevalna komisija začetno ocenjevanje v družbi Kova d.o.o. opravila po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 23. in 24. 6. 2003, ob čemer je prvič pregledala metodi meritev hrupa v naravnem in življenjskem okolju po standardih SIST ISO 1996-1 in SIST ISO 1996-2. Akreditacijska listina s prilogo je bila podeljena 27. 11. 2003, potem pa je organ izvajal redna letna nadzorna ocenjevanja. IP je posredoval Pravila akreditiranja (S03) in interna navodila »izvajanje postopka akreditiranja« (D05-01), kjer je v tabeli na 31. in 32. strani določeno, kateri dokumenti se v zadevi hranijo. Organ je pojasnil, da mora v skladu z evropsko Uredbo 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga in Zakonom o akreditaciji (Ur. l. RS, št. 95/99) v postopku akreditiranja upoštevati vse mednarodne zahteve za akreditacijo, ki so podane v standardu SIST EN ISO/IEC 17011 in pravilih, ki jih določajo mednarodna združenja za akreditacijo, ki pa ne določajo zahteve hranjenja dokumentov, takšne vrste kot ga zahteva prosilec. Pojasnil je še, da v postopku akreditiranja ocenjevalna ekipa ugotovi usposobljenost laboratorija, kar izvede z uporabo različnih ocenjevalnih metod (pregled dokumentacije, opazovanje izvajanja preskušanja, razgovor z osebjem laboratorija, pregled zapisov) in upošteva tudi druge pridobljene informacije. Dokumentov laboratorija, kot so navodila za delo in metode preskušanja oziroma meritev, organ ne hrani, kar je v skladu z mednarodnimi standardi.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in dodatno pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja. Torej dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, logično, ne more posredovati.
IP ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje z zahtevanim dokumentom razpolagal, zlasti, ker iz internih navodil »izvajanje postopka akreditiranja« (D05-01) iz tabele na strani 31 v 19. vrstici izhaja, da se dokumentacija vrne akreditiranemu organu ali uniči. Pred vračilom oziroma uničenjem dokumentacije pa je ta načeloma označena kot poslovna skrivnost subjekta v postopku akreditacije, vendar to v predmetnem postopku niti ni relevantno, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga več. Poleg tega Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Ur. l. RS, št. 52/09; v nadaljevanju: Pravilnik), na katerega se sklicuje prosilec, določa orientacijske roke hranjenja dokumentarnega gradiva, pri čemer v prilogi 1 pod zaporedno št. 315 za dokumentarno gradivo, ki ga v okviru delovanja nacionalnih organov za standardizacijo, akreditacijo in ugotavljanja skladnosti organi prejemajo le v seznanitev in pri njih ne sprožijo upravnega dejanja oziroma se ne nanaša neposredno na njihove pristojnosti oziroma funkcije, določa orientacijski rok hrambe 5 let. Glede na to, da je bila akreditacijska listina, na katero se nanaša prosilčeva zahteva, podeljena konec leta 2003, ni nobenega dvoma, da je rok hrambe za zahtevano metodo že potekel.
Sklicevanje prosilca na pravni interes na pridobitvi zahtevanega dokumenta in domnevne nepravilnosti pri izvedbi meritev hrupa družba Kova d.o.o., ki je izvajala meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolja na naslovu Zelše 4 v Cerknici, v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja niso pravno relevantne.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka