Inštitut za metalne konstrukcije - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-279/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval posredovanje vseh standardov, ki so priloga k odredbi, ki jo izdaja organ. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Zahtevane standarde namreč izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo, organ pa izdaja le seznam standardov. Pooblaščenec je ugotovil, da so navedbe organa resnične, organ z dokumenti ne razpolaga. V postopku izdaje seznama standardov, organ pri SIST le vpogleda vanje, zadrži pa jih ne, temveč jih po opravljenem vpogledu vrne SIST. Pritožbo je Pooblaščenec zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, saj informacija ne obstaja.
ODLOČBA:Številka: 090-279/2014/4
Datum: 16. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta za metalne konstrukcije, Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 12. 2014, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-32/2014-5 z dne 18. 11. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 4. 12. 2014 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 090-32/2014-5 z dne 18. 11. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 11. 2014 od organa zahteval posredovanje vseh standardov, ki so priloga k Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Ur. l. RS, št. 103/2011 z dne 16. 12. 2011). Navedene dokumente je prosilec zahteval v elektronski obliki oz. v obliki fotokopij, če organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v elektronski obliki.
Organ je dne 18. 11. 2014 izdal odločbo št. 090-32/2014-5, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker naj z zahtevanimi dokumenti ne bi razpolagal. Odredba, na katero se namreč sklicuje prosilec, je razveljavljena in torej ne velja več.
Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 4. 12. 2014 pritožil in navedel, da dejstvo, da predmetna odredba ne velja več, ne pomeni, da organ ne razpolaga s prilogo k tej odredbi. Pri tem prosilec ne verjame, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je ravno organ sprejel predmetno odredbo, katerega sestavni del so tudi zahtevani dokumenti.
Organ je pritožbo prosilca dne 17. 12. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 15. 1. 2015 je organ Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila o tem, kako to, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Informacijo javnega značaja predstavlja namreč samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Organ je v izpodbijani odločbi in naknadnih pojasnilih Pooblaščencu navedel, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo t. i. harmonizirane standarde. Harmonizirani standard je evropski standard (z oznako EN), ki ga po naročilu Evropske komisije pripravi Evropska organizacija za standardizacijo (CEN) z namenom, da podpre bistvene zahteve področne EU zakonodaje. Glede na koncept Sveta EU o harmoniziranih standardih se namreč nacionalni tehnični predpisi, s katerimi se prenašajo določila evropskih direktiv/uredb v slovensko zakonodajo, praviloma sklicujejo na t. i. harmonizirane standarde, katerih upoštevanje ustvarja domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami določene direktive oz. uredbe. Harmonizirane standarde nato v vsaki državi članici kot nacionalne standarde implementirajo članice CEN – v Sloveniji je to Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). Dokumente, ki jih zahteva prosilec, torej ne izdaja organ, temveč SIST.
Organ je pristojen le za izdajo seznama zahtevanih dokumentov, ne pa tudi za izdajo oz. implementacijo samih dokumentov. V času veljavnosti prejšnjega Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro, ki je veljal do oktobra 2013) je organ seznam objavljal v Uradnem listu RS, v okviru vsakokrat sprejete odredbe o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih. Organ je tako tudi seznam dokumentov, ki jih zahteva prosilec, objavil skupaj s predmetno odredbo v takratnem Uradnem listu RS.
V postopku priprave seznama pa se organ nikoli ne spušča v tehnično vsebino samih standardov. Pred objavo seznama je organ sicer seznanjen tako s harmoniziranimi standardi kot tudi s slovenskimi standardi. Preden namreč Evropska komisija izda naročilo za pripravo harmoniziranega standarda, se posvetuje z državami članicami, saj morajo biti v fazi priprave standardov vključene bistvene zahteve iz zakonodaje za graditev držav članic. V ta namen pri Evropski komisiji deluje Stalni odbor za gradbeništvo (na podlagi 67. člena Uredbe 305/2011/EU), katerega član je tudi Republika Slovenija, zastopa pa jo predstavnik organa. Organ je torej glede na svojo vlogo v Stalnem odboru seznanjen z novostmi glede priprave novih standardov, tako tudi s »kandidati« za harmonizirane standarde. Prav tako je organ seznanjen s slovenskimi standardi pred objavo njihovega seznama. Organ namreč sodeluje tudi v tehničnih odborih SIST, pri čemer je seznanjen z vsebino standardov, saj so ti v fazah pred sprejemom končnega besedila dostopni vsem članom tehničnih odborov. V primeru, da organ pred pripravo seznama standardov potrebuje vpogled v posamezen standard (npr. ko je ta spremenjen ali kadar je na seznam dodan nov standard), si tega zagotovi pri SIST. Organ standardov torej ne pridobi, si jih ne prisvoji, skopira ali kako drugače zadrži, temveč si jih zgolj ogleda pri SIST. Po opravljenem vpogledu organ s samimi standardi ne razpolaga.
Glede na vse navedeno, v konkretnem primeru Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prav tako Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Tudi prosilec z ničemer ni izkazal nasprotno, navedel je le, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Pooblaščenec tako ugotavlja, da glede zahtevanih dokumentov niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana št. 090-32/2014-5 z dne 18. 11. 2014, sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka