Prosilca - SODO d.o.o.
+ -Številka: 090-276/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ni zahtevana informacija, Stroški
POVZETEK:Prosilca sta zahtevala podatke o pogodbeni in plačani višini najemnine za točno določeno transformatorsko postajo (TP), ki jo organ najema od Elektro Celje, in povprečno realizirano omrežnino na odjemalca na področju Elektro Celje d.d. Organ jima je posredoval pogodbe, ki se nanašajo na celotno elektroenergetsko infrastrukturo in izračune za to TP ter izračun povpčrečne omrežnine na odjemalca. Prosilca sta vztrajala, da želita pridobiti pogodbeno vrednost za to TP in podatek o dejansko plačani najemnini za to TP. Trdila sta, da izračun povprečne realizirane omrežnine na odjemalca ni pravi, ker sta sama izračunala drugačne vrednosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da s pogodbo ni bila eksplicitno dogovorjena vrednost za posamezen element elektroenergetske infrastrukture (torej tudi ne za to konkretno TP) in da ne obstajajo dokumenti, iz katerih bi eksplicitno izhajalo, koliko je organ plačal najemnine za to konkretno TP, ker organ plačuje najemnino akontacijsko in po poračunih za celotno infrastrukturo skupaj z drugimi obveznostmi, ki po pogodbi nastajajo med organom in Elektro Celje d.d. IP je ugotovil tudi, da organ s podatkom o povprečni realizirani omrežnini na odjemalca v času odločanja o zahtevi prosilcev ni razpolagal in da v okviru ZDIJZ na podlagi zahteve prosilcev ni dolžan izračunavati novih podatkov.ODLOČBA:Številka: 090-276/2014/5
Datum: 22. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015-Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ………….. in …………… (v nadaljevanju: prosilca), z dne 11. 12. 2014, zoper odločbo SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. SODO-876/2014, z dne 1. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilcev zoper 2. točko izreka odločbe organa št. SODO-876/2014 z dne 1. 12. 2014 in račun št. 18-RA-2014 z dne 10. 12. 2014 se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev zoper 1. točko izreka odločbe organa št. SODO-876/2014 z dne 1. 12. 2014 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilca sta dne 20. 11. 2014 od organa zahtevala:
1. podatke o višini vseh sredstev, nakazanih Elektru Celje po Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanje storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, na katerega je Vlada RS dala soglasje na besedilo Aneksa št. 3 k tej pogodbi, ki se nanašajo na TP Šentjur parc. št. 585/0 k.o. 1138 Šentjur (v nadaljevanju: TP Šentjur), in sicer podatke o vseh prihodkih, ki so bili plačani podjetju Elektro Celje za to trafo postajo po letih od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013 ter po mesecih za leto 2014. Navedla sta, da jima je organ že prej posredoval tabelo s podatki o pogodbeni višini najemnine in opozorila na napako v tabeli, kjer naj bi bili prikazani podatki za TP 10/0,4 KV, v resnici pa naj bi šlo za TP na parc. št. k.o. 1138, ki je 20/0,4 KV;
2. višino omrežnine (prenosne, distribucijske in drugih prispevkov), ki se zaračunava odjemalcem električne energije za uporabo te transformatorske postaje. Ker naj bi organ v dopisu št. SODO-792/2014 z dne 5. 11. 2014 navedel, da ima samo podatke o realizirani prenosni in distribucijski omrežnini po posameznih pogodbenih izvajalcih nalog in ne po posameznih TP, sta prosilca zahtevala podatek o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca za Elektro Celje za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013 po posameznih letih in za leto 2014 po mesecih (podatki naj zajemajo vse prihodke, ne glede na spremembo sistema financiranja Elektra Celje, torej tudi podatke o omrežnini, ki jo zaračunava Elektro Celje za organ);
3. Aneks št. 1 z dne 27. 9. 2012 in Aneks št. 2 z dne 6. 11. 2013 k Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture z dne 21. 2. 2012 za leto 2011 in Pogodbo o najemu elektroenergetske infrastrukture za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2010 z morebitnimi aneksi;
4. točen datum izločitve TP Šentjur iz seznama osnovnih sredstev, ki so predmet najema po pogodbi o najemu elektroenergetske infrastrukture.
Organ je zahtevo prosilcev s 1. tč. izreka odločbe št. SODO-876/2014 z dne 1. 12. 2014 delno zavrnil, z 2. tč. izreka pa je odločil o stroških za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih je prosilcema omogočil dostop. V obrazložitvi je organ navedel, da podatkov o vseh prihodkih, ki so bili plačani podjetju Elektro Celje d.d. za TP Šentjur 202 (na parc. št. 585/0 k.o. 1138 Šentjur) po letih oziroma mesecih, nima, ker podatkov o prihodkih ne vodi po posameznih osnovnih sredstvih, ampak le po posameznih pogodbenih izvajalcih nalog. Enako velja za podatke o plačilih Elektru Celje d.d. in višini omrežnine (prenosne, distribucijske in drugih prispevkov), ki se zaračunavajo odjemalcem električne energije za uporabo transformatorske postaje. Vsa plačila, ki jih organ izvaja po pogodbah o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo so za vsako distribucijsko podjetje (tudi za družbo Elektro Celje d.d.) navedena v letnih poročilih organa za vsako leto posebej in javno objavljena na spletni strani AJPES. Nadalje je organ v obrazložitvi navedel tabelo s podatki o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca za področje družbe Elektro Celje d.d. za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013 po posameznih letih. Pojasnil je, da s podatki za leto 2014 še ne razpolaga, ker poslovno leto še ni zaključeno, da pa bodo točni podatki znani v februarju 2015, ko bodo obračuni zaključeni in obdelani. V prilogi odločbe je organ prosilcema posredoval fotokopije Aneksa št. 1 z dne 27. 9. 2012, Aneksa št. 2 z dne 6. 11. 2013 k Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture z dne 21. 2. 2012 za leto 2011 in Pogodbo o najemu elektroenergetske infrastrukture za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2010. Prosilcema je še pojasnil, da plačila, ki na podlagi izračuna v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Ur. l. RS št. 81/12 s spremembami in dopolnitvami) odpadejo na sporno TP, zadržuje do ureditve pravnih razmerij. Organ je odločil, da morata prosilca plačati stroške posredovanja informacij javnega značaja v roku 8 dni od vročitve odločbe po priloženem računu št. 17-RA-2014 oziroma št. 18/RA-2014.
Prosilca sta zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 11. 12. 2014, v kateri sta navedla, da sta dne 20. 11. 2014 zahtevala podatke o pogodbeni višini najemnine za TP 20/0,4 KV na parc. št. 585/0 k.o. 1138 ter plačani višini najemnine za to trafo postajo v obdobju od 1. 7. 2007 do 2014 in teh podatkov še nista prejela. Nadalje sta navedla, da podatki, ki jih je organ navedel v tabeli odločbe (podatki o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca), niso točni, kar sta izračunala iz podatkov o omrežnini, ki jima jih je organ posredoval v dopisu št. SODO-792/2014 z dne 5. 11. 2014, in podatkov o številu odjemalcev električne energije, ki so objavljeni na spletni strani Elektra Celje d.d. v letnih poročilih. V pritožbi sta podala svoj izračun in zahtevala, da se v odločbi navedejo pravilni podatki o omrežnini in manjkajoči podatki o plačani najemnini za navedeno obdobje. Nadalje se nista strinjala z rokom 8 dni za plačilo stroškov, ki ga je organ določil v 2. tč izreka izpodbijane odločbe, ker pravno razmerje v zvezi s trafo postajo, glede katere trdita, da sta lastnika onadva in ne Elektro Celje d.d., in v zvezi z njo zahtevata podatke, še ni urejeno. Predlagala sta, da se stroški iz 2. tč. izreka izpodbijane odločbe poračunajo ob plačilu odškodnine in kupnine za predmetno trafo postajo, ko bo urejeno pravno razmerje, računa pa stornirata.
IP je 15. 1. 2015, z dopisom št. 090-276/2014/2, organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma, da pojasni, zakaj z njimi ne razpolaga, in se izjasni do navedb prosilcev, da so podatki, ki jih je podal v tabeli (povprečna omrežnina na odjemalca), napačni.
Prosilca sta dne 20. 1. 2015 dopolnila svojo pritožbo in navedla, da sta od organa prvič zahtevala podatke že 17. 8. 2014 in prejela več odgovorov, s katerimi nista bila zadovoljna. Organ naj bi v več dopisih navajal netočne in zavajajoče podatke, iz katerih niso izhajali podatki o plačani celotni najemnini za TP na parc. št. 585/0 k.o. Šentjur in plačani celotni omrežnini za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2014, kar naj bi bilo razvidno iz:
- dopisa organa št. SODO-650/2014 z dne 11. 9. 2014 (v tem dopisu naj bi bila navedena pogodbena višina najemnine za leto 2013, za kar predvidevata, da gre za mesečni znesek, ki se je v skladu s pogodbo plačevala akontacijsko, in sicer za inventarno št. 284 TP Šentjur v znesku 678,98 evrov in Inventarno št. 20225 v znesku 38,18 evrov);
- dopisa organa št. SODO-678/2014 z dne 29. 9. 2014, ki naj bi mu bila priložena tabela o plačilu pogodbene najemnine za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013 ter ocena za leto 2014, iz katere naj bi bilo razvidno, da je za leto 2013 pogodbena najemnina znašala za inventarno št. 20225 TP Šentjur 38,18 evrov, inventarno št. 284 v znesku 678,98 evrov in inventarno št. 19704 v znesku 310,40 evrov.
Navedena dopisa po mnenju prosilcev izkazujeta različne podatke, ki se nanašajo na pogodbeno višino najemnine, ki se je plačevala akontacijsko in ne celotne plačane najemnine za zahtevano obdobje. Opozorila sta, da je ob pridobljenih podatkih navedeno, da gre za 10/0,4 KV transformator, čeprav naj bi bilo v dopisu št. SODO-650/2014 z dne 11. 9. 2014 navedeno, da gre za zidani stolpni objekt s transformacijo 20/0,4 KV, projektirane moči 400 kVA, kar naj bi vzbujalo dvom v pravilnost izkazanih podatkov. Priložila sta dopis Elektro Celje št. SS CE/228526/2014-RZ z dne 19. 9. 2014, iz katerega naj bi izhajalo, da so podatki pomešani. Navedla sta, da je podatek o prihodkih po posameznih osnovnih sredstvih mogoče izračunati tako, da se celotna plačana omrežnina razdeli na vse odjemalce, ki so priključeni na omrežje Elektra Celje, s čimer se dobi povprečni podatek na odjemalca, ki se pomnoži s številom odjemalcev, ki so priključeni na transformatorsko postajo na parcelni št. 585/0 k.o. Šentjur (to naj bi bilo 109, kar naj bi bilo razvidno iz dopisa SODO-729/2014 z dne 5. 11. 2014). Opozorila sta, da zaradi monopolnega položaja elektro distributerja urejanje pravnega razmerja za to transformatorsko postajo traja že od leta 2002.
IP je 26. 1. 2015 od organa prejel naslednje dokumente:
- Pogodbo o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 10. 2013 (v nadaljevanju: Pogodba 2007);
- aneks št. 1 k Pogodbi 2007 za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2007 (v nadaljevanju: Aneks 2007/1);
- aneks št. 2 k Pogodbi 2007, podpisan dne 24. 3. 2010 in dne 20. 4. 2010 (v nadaljevanju; Aneks 2007/2);
- aneks št. 3 k Pogodbi 2007, podpisan dne 11. 10. 2010 in dne 3. 12. 2010 (v nadaljevanju: Aneks 2007/3);
- Pogodbo o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo z dne 21. 2. 2012, ki velja od 1. 1. 2011 in razveljavlja pogodbo in tri anekse iz prejšnjih alinej (v nadaljevanju: Pogodba 2011);
- aneks št. 1 za leto 2012 (v nadaljevanju: Aneks 2011/1;
- aneks št. 2 za leto 2013 (v nadaljevanju: Aneks 2011/2);
- aneks št. 3 za leto 2014 (v nadaljevanju: Aneks 2011/3);
- Dopis SODO-729/2014 z dne 5. 11. 2014;
- Dopis SODO-678/2014 z dne 29. 9. 2014;
- Izpiske iz računovodskih evidenc o višini najemnine za celotno najeto infrastrukturo na distribucijskem območju Elektra Celje d.d. (plačane najemnine v obdobju od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013, ki vključuje tudi najemnino za transformatorsko postajo na parc. št. 585/0 k.o. Šentjur, pri čemer je organ pojasnil, da je višina najemnine za to postajo navedena v dopisu št. SODO-678/2014 z dne 29. 9. 2014, ki ga je organ poslal prosilcema).
Organ je tudi pojasnil, da je v izpodbijani odločbi res napačno izračunal podatke o povprečni omrežnini in da je pravilen izračun, ki sta ga v pritožbi navedla prosilca. Pojasnil je, da omrežnino na podlagi Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/2014) plačuje vsak uporabnik sistema po tarifnih postavkah, ki jih določi Agencija RS za energijo (v nadaljevanju: AGEN-RS) z aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine. Pri tem je višina omrežnine odvisna od moči varovalke in porabljene električne energije na posameznem merilnem mestu, namenjena pa je za izvajanje gospodarske javne službe elektrooperaterjev (distribucijskega operaterja in sistemskega operaterja).
K Sklepu:
Pritožba je delno dovoljena.
Prosilca 2. točko izreka odločbe organa št. SODO-876/2014 z dne 1. 12. 2014 in račun izpodbijata, zaradi roka plačila 8 dni. Zatrjujeta, da sta lastnika nepremičnine (trafo postaje), ki jo organ najema in na katero se nanašajo informacije, ki sta jih zahtevala. Zato predlagata, da organ zaračunane stroške pobota ob plačilu odškodnine in kupnine za navedeno trafo postajo.
Prosilca ne izpodbijata 2. tč. izreka odločbe in računa, ker bi menila, da jima je organ neupravičeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja ali da je stroške zaračunal v napačni višini, ampak želita odlog plačila in pobot s terjatvijo, za katero zatrjujeta, da jo imata do organa. IP ugotavlja, da pritožba v tem delu ni dovoljena, ker prosilca z njo ne uveljavljata nobene svoje pravice ali pravne koristi v okviru dostopa do informacij javnega značaja. Prosilci po ZDIJZ namreč nimajo pravice zahtevati plačila zaračunanih stroškov z odlogom ali v obliki pobota z morebitnimi terjatvami, ki jih imajo sami do organa.
K odločbi:
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilcev v preostalih delih (t. j. zoper 1. tč. izreka) kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP uvodoma pojasnjuje, da so vse navedbe prosilcev v zvezi z lastništvom TP Šentjur parc. št. 585/0 k.o. Šentjur v predmetnem postopku povsem irelevantne. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur.
Prosilca odločbo organa izpodbijata, ker naj ne bi prejela podatkov o pogodbeni višini najemnine ter plačani višini najemnine in ker naj bi prejela napačne podatke o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca. IP ugotavlja, da sta prosilca v svoji zahtevi z dne 20. 11. 2014 izrecno zahtevala le pogodbo 2007 in pogodbo 2011 in anekse k tema pogodbama in jih tudi prejela. V zahtevi sta podatke o vseh sredstvih, nakazanih Elektro Celje d.d. omejila le na tiste, ki se nanašajo na TP Šentjur, posebej pa sta zahtevala še podatke o višini omrežnine (prenosne, distribucijske in drugih prispevkov), ki se zaračunava odjemalcem električne energije za uporabo TP Šentjur, vendar sta ta del zahteve, glede na pojasnila organa, omejila na podatek o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca za Elektro Celje za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013 po posameznih letih in za leto 2014 po mesecih.
Za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2009, je najemno razmerje urejala Pogodba 2007, ki je v četrtem odstavku 5. člena določala, da organ za najeto elektroenergetsko infrastrukturo lastniku infrastrukture plačuje najemnino, ki se določi letno z aneksom k tej pogodbi. V skladu z 12. členom Aneksa 2007/1 se najemnina in storitve obračunavajo v skladu s Prilogo 2 tega aneksa, pri čemer je lastnik infrastrukture (Elektro Celje d.d.) dolžan razliko med zaračunano vrednostjo iz naslova najemnin, storitev in stroškov energije za izgube ter priznano vrednostjo iz regulativnega okvira ustrezno razmejiti. Razlika je predmet poračuna regulativnega okvira. Pogodbeni stranki morata zagotoviti izdajo in prejem računov za najemnine, storitve, subvencije, prekomerno prevzeto jalovo energijo, premije prednostnega dispečiranja in izgub ter uporabe omrežja v istem davčnem mesecu, v skladu z roki za posredovanje podatkov, izdajo računov in valuto, ki so opredeljeni v prilogi 4 k temu aneksu. V 22. členu Aneksa 2007/1 je določeno, da Elektro Celje d.d. na CD-ju predloži organu seznam infrastrukture, ki je predmet najemne pogodbe in tega aneksa, pri čemer mora biti seznam v taki obliki, da omogoča identifikacijo in vrednosti posamezne vrste infrastrukture v skladu s predpisi (v nadaljevanju: seznam infrastrukture). Iz Priloge 2 k Aneksu 2007/1 (tabela: »Izračun neto prihodka SODO d.o.o. na podlagi RO in načrtovane količinske porabe po podatkih distribucij za obdobje 7-12/2007 (v EUR)« izhaja v zvezi z Elektro Celje (»EL CE«) pogodbena vrednost najema le kot skupna postavka 6. (kot odhodek organa) »stroški najema, izvajanja storitev in energije za izgube po RO« v višini 19.204.232 evrov. Iz priloge 4 k Aneksu 2007/1 izhaja, da se ne izdaja poseben račun za najemnino. Iz 4. člena Aneksa 2007/2 izhaja, da je Elektro Celje d.d. najemnino in storitve obračunaval organu v skladu s Prilogo 4 tega aneksa in da je razliko med zaračunano vrednostjo iz naslova najemnin, storitev in stroškov nakupa električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskem omrežju, zasilno oskrbo, nujno oskrbo, neupravičeni odjem in poračun zaradi napačnih merilnih podatkov brez krivde uporabnika ter priznano vrednostjo regulativnega okvira ustrezno razmejil. Razlika bo predmet poračuna regulativnega okvira, ki ga opravi AGEN-RS. Iz Priloge 4 k Aneksu 2007/2 (tabela: »Izračun neto prihodka SODO d.o.o. na podlagi RO in načrtovanih podatkov distribucijskih podjetij za obdobje 1 – 12 2008 (v EUR)« izhaja v zvezi z Elektro Celje (»EL CE«) vrednost najema le kot skupna postavka 6. (kot odhodek organa) »stroški najema, izvajanja storitev in energije za izgube po RO« v višini 41.291.936,38 evrov in skupna postavka 30, kot »stroški najema, storitev in izgub po količinah plana 2008« v višini 44.424.176,00 evrov. Pogodbeni stranki sta v letu 2008 zagotovili izdajo in prejem računov za najemnine, storitve, subvencije, prekomerno prevzeto jalovo energijo, premije prednostnega dispečiranja in energijo za bilančno podskupino organa ter uporabo omrežja, v skladu z roki za posredovanje podatkov, izdajo računov in valuto, ki so opredeljeni v Prilogi 4a Aneksa 2007/2. Iz 5. člena tega aneksa izhaja, da se je za leto 2009 obračunavala akontativna najemnina skladno z zaporedno številko 22 Priloge 2 tega aneksa (»najemnina fiksna ne glede na prihodek in kWh (postavka 18. (amortizacija RO na osnovi RBS razdeljena po dnevih) + 19. (donos na RBS z upoštevanjem 4,13 % WACC razdeljen po dnevih) – 20. (zmanjšanje amortizacije zaradi PSP za 2009) – 21. (zmanjšanje donosa zaradi PSP za 2009), kjer so navedeni podatki po mesecih in skupna višina za celo leto 20.673.394. Končni obračun najemnine za leto 2009, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Aneksa 2007/2, opravi organ v treh delovnih dneh od dneva prejetja obračuna na podlagi obračuna regulativnega okvira za leto 2009, ki ga izvede AGEN-RS. V skladu s 30. členom Aneksa 2007/2 Elektro Celje d.d. v elektronski obliki predloži organu evidenco elektrodistribucijske infrastrukture, ki je predmet Pogodbe 2007 in tega aneksa na dan 31. 12. 2008 (v nadaljevanju: evidenca infrastrukture 2008). Iz evidence infrastrukture mora biti razviden obseg in vrednosti elektrodistribucijske infrastrukture v skladu z 9. členom Uredbe o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št. 62/03) in mora biti sestavljena iz knjigovodske evidence in tehnične evidence, ki morata biti med seboj usklajeni in povezljivi. V skladu s 15. členom Aneksa 2007/3 se akontativna najemnina za leto 2010 obračuna skladno z zaporedno številko 1 Priloge 2 tega aneksa, kjer je navedeno, da je letna vrednost priznanih stroškov najemnine razdeljena po mesecih glede na število dni. Elektro Celje d.d. izstavlja račune za stroške najemnine v rokih, določenih v Prilogi 3 tega aneksa. V skladu z 32. členom Aneksa 2007/2 Elektro Celje d.d. v elektronski obliki predloži organu tehnično in knjigovodsko evidenco elektrodistribucijske infrastrukture, ki je predmet Pogodbe 2007 in tega aneksa s stanjem na dan 31. 12. 2009 (v nadaljevanju: evidenca infrastrukture 2009). Iz evidence infrastrukture mora biti razviden obseg in vrednosti elektrodistribucijske infrastrukture v skladu z 9. členom Uredbe o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št. 62/03) in mora biti sestavljena iz knjigovodske evidence in tehnične evidence, ki morata biti med seboj usklajeni in povezljivi. V skladu s prvim odstavkom 35. člena Aneksa 2007/3 organ izvede poračun za najemnino/storitve na podlagi od AGEN-RS prejetega obračuna regulativnega obdobja upravičenih stroškov organa za leto 2009 ob upoštevanju določil pogodbenega razmerja. Delno plačilo poračuna za regulativno leto 2009 se opravi do višine vrednosti kratkoročno odloženih prihodkov pri organu in tako je Elektro Celje d.d. upravičen do 2.038.114,20 evrov kot delnega poplačila obračuna za regulativno leto 2009. Razlika med višino poračuna regulativnega obdobja 2004-2009 in delno izplačanim zneskom poračuna za leto 2009 se upošteva pri določitvi upravičenih stroškov za lastnika infrastrukture v naslednjem regulativnem obdobju. Za leto 2010 bosta pogodbeni stranki izvedli poračun na enak način, kot je opredeljen v prvem odstavku tega člena Aneksa 2007/3, višino izplačila pa bosta določili v novi pogodbi oziroma aneksu za leto 2011. S pričetkom veljavnosti z dne 1. 1. 2011 sta organ in Elektro Celje d.d. sklenila Pogodbo 2011, ki je razveljavila Pogodbo 2007 in pripadajoče tri anekse in se v skladu s prvim odstavkom 4. člena nanaša na najem elektroenergetske infrastrukture, katere lastnik je Elektro Celje d.d., za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih organ izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (1. alineja) in na storitve, ki so navedene v Prilogi 2 te pogodbe (2. alineja). V skladu z 8. členom Pogodbe 2011 organ za najem elektroenergetske infrastrukture plačuje Elektro Celje d.d. mesečno akontativno najemnino, ki se obračunava skladno z zaporedno številko 1 Priloge 3 te pogodbe, ki določa načrtovano pogodbeno vrednost najemnine po dvanajstinah. Elektro Celje d.d. pri izstavljanju računov uporablja Prilogo 4 te pogodbe, pri čemer na podlagi sedmega odstavka 8. člena Pogodbe 2011 obračunava davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV). Iz postavke b7 tabele izračuna vrednosti preostanka presežka celotnih upravičenih stroškov za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2009 iz 58. člena Pogodbe 2011 izhaja, da je »razlika vrednosti AGEN-RS – SODO na osnovi realiziranih zaračunavanj SODO – elektro podjetje (b5 (»NAJEMNINA« - upoštevana realizacija pri obračunu AGEN-RS) – b6 (»NAJEMNINA« - korekcija glede na realizirano zaračunavanje SODO d.o.o. – elektro podjetje) v višini 166.676 evrov. Po določbi 58. člena Pogodbe 2011 Elektro Celje d.d. organu zaračunava polovico preostanka primanjkljaja/presežka celotnih upravičenih stroškov za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2009 z izdajo računov/dobropisov v višini, opredeljeni v točki 9-12 Priloge 3 k tej pogodbi (v točki 9 je navedena postavka »najemnina« po posameznih mesecih). Aneks 2011/1 spreminja drugi odstavek 8. člena Pogodbe 2011, tako da se višina akontativne najemnine obračunava skladno z zaporedno številko 1 Priloge 3 Pogodbe 2011, na splošno in ne le za leto 2011, pri čemer se v skladu s 14. členom Aneksa 2011/1 Priloga 3 nadomesti z načrtovano pogodbeno vrednostjo za leto 2012. Iz 8. člena Aneksa 2011/2, ki dodaja nov 58.a člen Pogodbe 2011, izhaja, da za leto 2010 pogodbeni primanjkljaj (pozitivna vrednost) oz. presežek (negativna vrednost) že prejetih sredstev glede na priznane pogodbene vrednosti najemnine in storitev znaša 94.844 evrov in za leto 2011 132.190 evrov (skupaj za obe leti 227.034 evrov). Primanjkljaj (pozitivna vrednost) oz. presežek (negativna vrednost) prejetih sredstev Elektra Celje glede na upravičena sredstva regulativnih let 2010 in 2011 se upoštevajo v RO 2013 – 2015, vsako leto po ena tretjina kot prikazuje tabela, iz katere izhaja, da je primanjkljaj leta 2010 za najemnino znašal 11.579 evrov in za storitve 83.265 evrov (skupaj 94.844 evrov), za leto 2011 pa je primanjkljaj za najemnino znašal 306.891 evrov, vendar je presežek za storitve znašal -174.701 evrov (zato skupaj primanjkljaj le 132.190). V skladu s to določbo Elektro Celje d.d. zaračunava organu mesečno dvanajstino letnega obsega sredstev (po 75.678 evrov v letih 2013 do 2015) z izdajo računov v višini, opredeljeni v točki 9-12 Priloge 3 (Aneks 2011/2 uvaja novo Prilogo 3: »načrtovana pogodbena vrednost za leto 2013«). Aneks 2011/3 spreminja Prilogo 3 iz Aneksa 2011/2 v novo Prilogo 3: »načrtovana pogodbena vrednost za leto 2014«.
Glede pogodbene višine najemnine
IP ugotavlja, da sta prosilca prejela vse podatke o pogodbeni višini najemnine, s katerimi organ razpolaga, ker sta prejela Pogodbo 2007, Pogodbo 2011, obe s pripadajočimi tremi aneksi, izpis knjigovodskih podatkov – »osnovna sredstva za: TP Sentjur:202« in tabelo s podatki o najemnini (zadnja dva dokumenta sta prosilca prejela kot prilogo dopisa SODO-678/2014 z dne 29. 9. 2014).
Iz vsega navedenega izhaja, da je pogodbena višina najemnine določena v skupnem znesku za vso elektrodistribucijsko infrastrukturo akontacijsko in ne po posameznih elementih, zato dokumente, iz katerih izhaja pogodbena najemnina za TP Šentjur v obdobju, za katerega sta prosilca zahtevala ta podatek, predstavljajo Pogodba 2007 s pripadajočimi tremi aneksi in pogodba 2011 s pripadajočimi tremi aneksi – organ je vse te dokumente prosilcema že posredoval. Organ razpolaga še z enim dokumentom, ki ga je prosilcema prav tako že posredoval, in sicer dokument »Osnovna sredstva za: TP Sentjur: 202, iz katerega izhaja knjigovodska vrednost tega posameznega dela predmeta najema po letih, za leta 2007 do 2013, in sicer za:
- TP Šentrjur: 202 Šentjur 10/0,4 KV stavba (inventarna št. 0000145);
- TP Šentjur: 202 Šentjur 10/04 KV oprema (inventarna št. 0000284);
- TP Šentjur: 202 zemljišče TP Šentjur (inventarna št. 0020225) in
- TRF 21/10,05/0,42 KV ETRA št. 73279 (inventarna št. 0019704).
Organ je prosilcema z dopisom SODO-678/2014 z dne 29. 9. 2014 posredoval tudi tabelo, iz katere izhajajo izračuni najemnine po posamezni zgoraj navedeni inventarni številki. Z drugim dokumentom, iz katerega bi eksplicitno izhajala pogodbena najemnina le za TP Šentjur, po navedbah organa ne obstaja. IP ne vidi razumnega razloga, da navedbam organa ne bi verjel, ker iz zgoraj citiranih pogodbenih določil (ki jasno izkazujejo, da se najemnina zaračunava akontacijsko za celotno najeto elektroenergetsko infrastrukturo in naknadno preračunava in poračunava po posameznih letih, upoštevaje druge obveznosti, ki po pogodbah 2007 in 2011 nastajajo med organom in Elektro Celje d.d.) niti iz relevantne zakonodaje (EZ-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akti) ne izhaja obveznost organa, da bi s podatki o pogodbeni višini za najem posamezne TP moral razpolagati v eksplicitni obliki. Pritožba prosilcev je torej v delu, ki se nanaša na pogodbeno višino najemnine za TP Šentjur neutemeljena in jo je IP, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede podatkov o plačani višini najemnine
Kot izhaja iz zgoraj citiranih delov Pogodbe 2007 s pripadajočimi tremi aneksi in Pogodbe 2011 s pripadajočimi tremi aneksi je organ najemnino za celotno elektroenergetsko infrastrukturo plačeval akontacijsko in v obliki poračunov, glede na preostale obveznosti, ki so na podlagi navedenih pogodb in aneksov nastajale med organom in Elektro Celje d.d. (torej tudi plačila za storitve in različne prispevke odjemalcev in končnih uporabnikov, ki jih Elektro Celje d.d. po pogodbi zaračunava v imenu in za račun organa). Ob dejstvu, da so edini dejanski podatki o kakršnemkoli plačilu računovodski izkazi, IP ugotavlja, da so edini dokumenti o plačani najemnini za TP Šentjur, ki jih prosilca še nista prejela (nekateri podatki o skupni plačani najemnini oziroma poračunih izhajajo že iz samih pogodb in aneksov), izpiski iz računovodskih evidenc o višini plačane najemnine za celotno najeto infrastrukturo na distribucijskem območju Elektra Celje d.d. (plačane najemnine v obdobju od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2013, ki vključuje tudi najemnino za transformatorsko postajo na parc. št. 585/0 k.o. Šentjur, vendar je posebej ne definirajo), ki jih je organ posredoval IP v okviru pritožbenega postopka. Ker pa iz teh izpiskov ne izhaja znesek plačila za posamezen element infrastrukture (kot je na primer TP Šentjur), ampak le celotno plačilo (akontacija ali poračun) Elektru Celje d.d. iz naslova najemnine za celotno najeto elektroenergetsko infrastrukturo, preračunano po Pogodbi 2007 s pripadajočimi aneksi oziroma Pogodbi 2011 s pripadajočimi aneksi, dejansko ne gre za dokumente, ki bi ustrezali zahtevi prosilcev po podatkih o plačani najemnini za TP Šentjur, saj tega podatka eksplicitno ne izkazujejo. IP ni imel nobenega razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da s podatki o plačilih po posamezni TP (in izrecno za TP Šentjur) ne razpolaga, zlasti, ker takšna obveznost ne izhaja niti iz pogodb niti iz EZ-1. IP ugotavlja, da je pritožba prosilcev tudi v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP tudi v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te določbe.
Glede podatkov o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca
Organ je prosilcema v obrazložitvi izpodbijane odločbe v tabelo navedel podatke »povprečna omrežnina (prenos+distribucija) EUR/odjemalca« po posameznih letih (za leto 2007 od 1. 7. do 31. 12, ter za celotna leta 2008 do vključno 2013). Glede leta 2014 je pojasnil, da podatkov še nima, ker poslovno leto še ni zaključeno. Prosilca sta v pritožbi navedla, da sta iz podatkov, ki sta jih od organa prejela z dopisom št. SODO-792/2014 z dne 5. 11. 2014 (»Tabela: Realizirane vrednosti omrežnine (prenosne in distribucijske za obdobje od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2014 po letih za vse priključene odjemalce na področju pogodbenega izvajalca nalog SODO Elektro Celje d.d.«) in iz podatkov o številu skupnih odjemalcev električne energije, ki so v letnih poročilih objavljeni na spletni strani Elektro Celje d.d., sama izračunala vrednosti »povprečne omrežnine na odjemalca«, ki se bistveno razlikujejo od podatkov, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel organ. Organ je v pritožbenem postopku z dopisom št. SODO-58/2015 z dne 22. 1. 2015 pojasnil, da je podatke, ki jih je navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe, res napačno izračunal in so pravilni tisti izračuni, ki jih v pritožbi navajata prosilca.
IP se do pravilnosti izračuna ne opredeljuje, ker to ni potrebno. Bistveno v predmetnem postopku je namreč to, ali je organ s podatkom o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca za leta 2007 do 2014 sploh razpolagal v času odločanja o zahtevi prosilcev. Iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Torej dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga (še) ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni podajati odgovorov, analiz, izračunov in tako ali drugače ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, logično, ne more posredovati – ni pa na podlagi ZDIJZ dolžan iz podatkov, s katerimi razpolaga, delati izračunov ali analiz, da bi ustvaril nove podatke, zgolj zaradi zahteve prosilca.
Organ je prosilcema posredoval podatke o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca, ki jo je očitno izračunal šele na podlagi njune zahteve. Ne glede na to, da je izračun morda napačen, pa ostaja dejstvo, da organ v času odločanja o zahtevi prosilcev z dokumentom, ki bi vseboval podatke o izračunani povprečni višini realizirane omrežnine na odjemalca, ni razpolagal. IP je v to prepričan, ker iz pregleda javno dostopnih letnih poročil organa in Elektro Celje d.d. za relevantna leta (2007 do 2014) ter poročil AGEN-RS o stanju na področju energetike v Sloveniji za relevantna leta, izhaja, da pojem »realizirana povprečna višina plačane omrežnine na odjemalca« ni relevanten (statistični) podatek, ki bi ga organ, Elektro Celje in AGEN-RS izračunavali ali morali izračunavati ali si ga posredovati med seboj.
Ne glede na to, da se je zakonodaja na področju energetike v relevantnem obdobju (1. 7. 2007 do 31. 12. 2014) spreminjala, ni sporno, da je bil organ v relevantnem obdobju izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja.
V skladu s 57. členom EZ-1 se dejavnost sistemskega operaterja financira iz omrežnine in iz drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe. Po 19. tč. 36. člena EZ-1 omrežnina pomeni znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema, pri čemer je po definiciji 42. točke tega člena uporabnik sistema proizvajalec ali končni odjemalec. V skladu s tretjim odstavkom 40. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 117/04, 23/07 in 17/14 – EZ-1; v nadaljevanju: Uredba o GJS) mora uporabnik omrežja, priključen na distribucijsko omrežje, ki odjema oziroma oddaja električno energijo po neposrednem oskrbovalnem vodu, ali odjemalec, ki je priključen na distribucijsko omrežje in proizvaja lastno električno energijo, plačati omrežnino glede na moč priključka in uporabljeno energijo, kot da bi prejemal oziroma oddajal vso prejeto, proizvedeno ali oddano električno energijo po distribucijskem omrežju. Cena omrežnine je določena na nacionalnem nivoju in je sestavljena iz:
- omrežnine za elektroenergetska omrežja, ki jo določa nacionalni regulator trga z električno energijo – t. j. AGEN-RS,
- dodatkov k omrežnini, ki jih določa Vlada RS.
AGEN-RS določi omrežnino na podlagi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov in sistema obračunavanja teh cen. Metodologija za obračunavanje omrežnine opredeljuje postopke in elemente, ki narekujejo sistemskim operaterjem elektroenergetskih omrežij način obračuna omrežnine in določa razvrstitev odjemalcev v različne tarifne skupine. Tarifne postavke za omrežnino so določene za:
- omrežnino za prenosno omrežje,
- omrežnino za distribucijsko omrežje,
- omrežnino za sistemske storitve.
Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema. Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje pa je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja (torej tudi organa), in sicer za:
- vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij,
- merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev ter
- pokrivanje izgub električne energije v omrežju.
Za regulativno obdobje 2013–2015 je AGEN-RS z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Ur.l. RS št. 81/2012, 47/2013 in 112/2013, 7/2014; v nadaljevanju: Akt o metodologiji) določila raven upravičenih stroškov sistemskih operaterjev (torej tudi za organ, kot sistemskega operaterja distribucijskega omrežja) in s tem uveljavila pogoje za določitev tarifnih postavk za omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij. V skladu z 11. členom Akta o metodologiji se metoda regulirane omrežnine izvaja tako, da se za regulativno obdobje sistemskemu operaterju z določitvijo načrtovanega zneska omrežnine ob upoštevanju načrtovanih drugih prihodkov in presežka omrežnine iz preteklih let glede na načrtovan količinski obseg porabe električne energije zagotovi pokritje vseh upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja, ki vključujejo reguliran donos na sredstva in pripadajoči del primanjkljaja. Metoda določa tudi vzročno posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja in na tej podlagi obvezo sistemskega operaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi primanjkljaj omrežnine, in temelji tudi na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih stroškov od upravičenih, in od dosežene ravni kakovosti oskrbe. Povedano drugače - tarifne postavke za omrežnino so določene na podlagi upoštevanja upravičenega prihodka sistemskih operaterjev iz omrežnine in napovedane količinske porabe električne energije v regulativnem obdobju, pri čemer AGEN RS določi regulativni okvir za sistemska operaterja in določi tarifne postavke z odločbo. Na navedenem spletnem naslovu AGEN-RS sta objavljena Cenika omrežnine za leti 2008 in 2009 ter Tarifne postavke omrežnine za leta 2010 do vključno 2015.
V skladu s prvim odstavkom 5.1 točke I. dela Priloge 1 k Aktu o metodologiji »dejansko realizirana omrežnina« pomeni zaračunane zneske omrežnine za distribucijsko omrežje. V skladu z 90. členom Akta o metodologiji metodologija za obračunavanje omrežnine v povezavi z metodologijo za določitev omrežnine zagotavlja porazdelitev upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, na posamezne odjemne skupine v odvisnosti od stroškov, ki jih posamezna skupina povzroča v omrežju. Porazdelitev stroškov na posamezne odjemne skupine v skladu z 91. členom Akta o metodologiji temelji na upoštevanju:
- metode poštne znamke, ki proporcionalno razdeli skupne stroške na posamezne odjemalce v sorazmerju z velikostjo njihove porabe (obračunana moč ali električna energija), predstavlja geografsko neodvisno tarifo ter je za posamezno odjemno skupino in napetostni nivo na celotnem območju Slovenije enotna,
- bruto načina upoštevanja stroškov omrežja, pri čemer se pri odjemalcih na distribucijskem omrežju upoštevajo celotni stroški VN omrežja v sorazmerju odjema posameznih odjemnih skupin in
- metode delitve stroškov omrežja za vse napetostne nivoje in vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino oziroma skupine končnih odjemalcev, razen pri obračunavanju omrežnine, kot je določeno v 116. členu tega akta.
V skladu s 93. členom Akta o metodologiji sistemski operater pri obračunavanju omrežnine upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno predajno mesto. Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino upoštevaje njegovo uvrstitev glede na napetostni nivo (VN, SN, NN), način priključitve (zbiralke, izvod), režim obratovanja (obratovalne ure) in vrsto odjema. Po 94. členu Akta o metodologiji sistemski operater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:
- obračunske moči,
- prevzete električne (delovne) energije in
- čezmerno prevzete jalove energije.
Če je merjenje električne energije pri končnem odjemalcu izvedeno na sekundarni strani transformacije napetosti, sistemski operater pri obračunu omrežnine v skladu s 106. členom Akta o metodologiji upošteva tudi izgube transformacije. Nadalje pa določbe 105. člena Akta o metodologiji določajo, da se proizvajalcu električne energije, ki ima več kot 10 MW inštalirane moči in je priključen na prenosno omrežje, omrežnina obračuna od urnega salda prevzete in oddane električne energije na prevzemno predajnem mestu, pri čemer se za določitev obračunske moči proizvajalca električne energije upošteva mesečno povprečje teh urnih moči.
Akt o metodologiji torej natančno določa množico različnih dejavnikov, ki vplivajo na določitev višine omrežnine glede na dejanske okoliščine posamezne skupine odjema, v katere so uvrščeni končni odjemalci glede na različne parametre. Poleg tega določa še poseben način določitve višine omrežnine za proizvajalce električne energije, ki so prav tako zavezanci za plačilo omrežnine. Akt o metodologiji v prilogi določa tudi tarifne postavke za obračun višine omrežnine, ki jih je AGEN-RS objavil na svoji spletni strani. Iz Akta o metodologiji ter objavljenih cenikov in tarifnih postavk torej izhaja, da je višina dejanske realizirane omrežnine za posameznega uporabnika distribucijskega omrežja (torej končnega odjemalca ali proizvajalca električne energije) odvisna od zelo različnih postavk, zato je povsem razumljivo, da podatek o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca, kot sta ga želela pridobiti prosilca (po izračunu skupna realizirana vrednost omrežnine (seštevek vseh omrežnin, zaračunanih posameznim uporabnikom (torej odjemalcem in proizvajalcem) deljeno s skupnim številom odjemalcev, priključenih v omrežje Elektro Celje d.d. (ne pa tudi, številom priključenih proizvajalcev) nikakor ni relevanten podatek, ki bi ga organ, Elektro Celje d.d. in AGEN-RS izračunavali in posledično z njim razpolagali. Iz letnih poročil organa in Elektro Celje d.d. za relevantna leta (2007 do 2014) ter poročil AGEN-RS o stanju na področju energetike v Sloveniji izhaja, da ti trije subjekti podajajo podatke predvsem preko porabe po kilovatnih urah (kWh) in računajo povprečja omrežnin le po posameznih napetostnih nivojih ali vrsti odjema. Na drugi strani sicer tudi ni povsem jasno, kaj predstavlja izračun, ki ga je organ prosilcema podal v obrazložitvi izpodbijane odločbe (po kakšnem postopku je do njega prišel), vendar to v konkretnem postopku niti ni relevantno, ker je gotovo, da organ v času odločanja o zahtevi prosilcev ni razpolagal z izračunom, ki sta ga zahtevala prosilca in dejansko tudi sama izračunala v pritožbi.
Ne glede na to, da prosilec v postopku po ZDIJZ, niti stranka v splošnem upravnem postopku, s pritožbo ne moreta zahtevati popravka obrazložitve, pa je v konkretnem postopku bistveno to, da sta prosilca zahtevala informacije, s katerimi organ ni razpolagal v času odločanja, zato ne gre za informacije javnega značaja in organ prosilcema v tem delu niti ni mogel ugoditi. IP je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da je pritožba prosilcev tudi v tem delu neutemeljena, ne glede na to, da je organ v obrazložitvi navedel napačne razloge, da prosilcema ni posredoval podatkov, ki sta jih zahtevala, zato je IP v skladu s tretjim odstavkom 248. člena njuno pritožbo zavrnil, v tej odločbi pa navedel pravilne razloge, ki so narekovali pravilno negativno odločitev organa na prvi stopnji.
Na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag je IP ugotovil, da je pritožba prosilcev zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe organa v zvezi s podatki o pogodbeni in plačani najemnini neutemeljena, zato jo je v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Glede podatkov o realizirani povprečni višini plačane omrežnine na odjemalca za območje Elektro Celje d.d., je IP ugotovil, da je odločitev organa (zavrnitev) sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi (naveden napačen račun), zato je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi podal pravilne razloge za zavrnitev (dokument ne obstaja), pritožbo prosilcev pa tudi v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka