Prosilec - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-274/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval pregled in prepis določenega disciplinskega spisa in posredovanje podatka o nadomestilu, ki ga prejema sodnica za opravljanje funkcije disciplinske tožilke. Organ je prosilcu posredoval prepis vseh dokumentov iz disciplinskega spisa, pri čemer je v odločbi navedel, da vsebuje spis 6 dokumentov, naštel in posredoval prosilcu pa jih je le 5. Prosilčevo zahtevo po podatku o nadomestilu sodnice je organ zavrnil, saj dokument ne obstaja. Prosilec se je pritožil in zahteval posredovanje še šestega dokumenta iz disciplinskega spisa ter vztrajal pri zahtevi po podatku o nadomestilu, ki ga prejema sodnica. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da disciplinski spis dejansko vsebuje le 5 dokumentov in da je organ v odločbi pomotoma napisal, da jih vsebuje šest. Šesti dokument, ki ga zahteva prosilec, torej ne obstaja. Prav tako ne obstaja podatek o nadomestilu, ki ga prejema sodnica za opravljanje funkcije disciplinske tožilke, saj tega nadomestila ni. Sodnica dejansko ne prejema nikakršnega dodatka, tega dodatka pa ne predvideva niti veljavna zakonodaja. Pooblaščenec je pritožbo prosilca v celoti zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.ODLOČBA:Številka: 090-274/2014/2
Datum: 16. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 12. 2014, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 1662/2014 z dne 4. 11. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS št. Su 1662/2014 z dne 4. 11. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 23. 9. 2014 od Ministrstva za pravosodje zahteval pregled in prepis disciplinskega spisa v zvezi z njegovo prijavo, podano zoper zaposlene na Okrajnem sodišču v Ljubljani, zoper sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani ter zoper izvršitelja. Prav tako je zahteval posredovanje podatka o nadomestilu, ki ga prejema ______________ za funkcijo disciplinskega tožilca.
Ministrstvo za pravosodje je vlogo prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo po ZDIJZ, na podlagi 20. člena ZDIJZ odstopilo v reševanje organu.
Organ je dne 4. 11. 2014 izdal odločbo št. Su 1662/2014, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Prosilcu je posredoval prepis vseh dokumentov iz disciplinskega spisa, konkretno spisa št. Dt 1/2014. Pri tem je organ v odločbi navedel, da vsebuje spis 6 dokumentov, naštel in posredoval prosilcu pa jih je le 5. Hkrati je posredovane dokumente anonimiziral in prekril osebne podatke vložnika pobude za uvedbo disciplinskega postopka. Zahtevo prosilca je v delu, ki se nanaša na podatek o nadomestilu, ki ga prejema _______________ za funkcijo disciplinskega tožilca, zavrnil, ker zahtevani dokument ne obstaja. Vrhovna sodnica namreč funkcijo disciplinske tožilke opravlja v okviru svoje funkcije in za to ne prejema nobenega nadomestila.
Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 5. 12. 2014 pritožil in navedel, da mu je organ posredoval le 5 dokumentov iz disciplinskega spisa, pri čemer je navedel, da bi jih moralo biti 6. Prav tako je prosilec vztrajal, da se mu pošlje podatek o nadomestilu, ki ga prejema __________________________ za funkcijo disciplinskega tožilca. Ta podatek se zagotovo nahaja na plačni listi vrhovne sodnice in bi ga organ lahko posredoval tako, da bi ostale podatke na dokumentu prekril.
Organ po prejemu prosilčeve pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 11. 12. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je prosilcu omogočil dostop do fotokopij 5 dokumentov iz spisa Dt 1/2014, pri čemer je v njih prekril varovane osebne podatke. Prosilec se v tem delu ne pritožuje, zato prekriti podatki v posredovanih dokumentih niso predmet tega pritožbenega postopka. V okviru pritožbenega postopka je Pooblaščenec tako obravnaval prosilčevo pritožbo glede domnevno manjkajočega šestega dokumenta iz spisa št. Dt 1/2014 ter glede podatka o nadomestilu, ki ga prejema _______________________________ za funkcijo disciplinskega tožilca.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Informacijo javnega značaja predstavlja namreč samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
V zvezi z zahtevanim šestim dokumentom iz spisa Dt 1/2014 je organ ob odstopu pritožbe v reševanje Pooblaščencu pojasnil, da ta ne obstaja. V izpodbijani odločbi je namreč organ pomotoma navedel, da je v spisu šest prilog. Organ je Pooblaščencu tudi posredoval kopijo celotnega spisa, skupaj s popisom dokumentov iz spisa. Pooblaščenec ugotavlja, da se v spisu resnično nahaja le 5 dokumentov: pobuda za uvedbo disciplinskega postopka, sklep in trije uradni zaznamki o ponovno poslani pošiljki. To je razvidno tako iz samega spisa, kot tudi iz popisa zadev v spisu. Gre torej ravno za dokumente, ki jih je organ prosilcu že posredoval na podlagi izpodbijane odločbe in zoper posredovanje katerih se prosilec ne pritožuje. Prav tako je iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, da je šlo pri navedbi, da vsebuje spis 6 dokumentov, za napako. V istem delu odločbe so namreč ti dokumenti našteti in naštetih je le 5 dokumentov – tistih, ki jih je organ posredoval prosilcu. Glede na vse navedeno, v konkretnem primeru Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da spis Dt 1/2014 vsebuje le pet dokumentov in da torej šesti dokument ne obstaja. Prav tako Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pooblaščenec tako ugotavlja, da glede šestega dokumenta iz spisa Dt 1/2014 niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki.
Enako je Pooblaščenec ugotovil glede druge zahtevane informacije, torej glede podatka o nadomestilu, ki ga prejema ______________________________ za funkcijo disciplinskega tožilca. Organ je že v izpodbijani odločbi pojasnil, da vrhovna sodnica ________________________ za funkcijo disciplinskega tožilca ne prejema nobenega dodatnega nadomestila, saj to funkcijo opravlja v okviru svoje funkcije. Dodatno je organ v dopisu, s katerim je pritožbo prosilca odstopil v reševanju Pooblaščencu, navedel, da mu ni znan predpis, ki bi določal prejemanje dodatka za opravljanje funkcije disciplinskega tožilca. Ob pregledu področne zakonodaje, ki ureja funkcijo disciplinskega tožilca, tudi Pooblaščenec ni zasledil določb o kakršnemkoli nadomestilu oz. dodatku, ki bi ga prejemal nosilec te funkcije za njeno opravljanje. Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS) tako v 88. členu določa, da predlog za disciplinsko kaznovanje sodnikov vlaga in zastopa disciplinski tožilec, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik; oba sta vrhovna sodnika. Nadalje ZS vsebuje določbe o imenovanju disciplinskih tožilcev, prenehanju njihove funkcije ter o samem disciplinskem postopku. V 44. do 57. členu ZS vsebuje določbe o sodniški plači in nadomestilih. Glede na določbe 44. člena ZS ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan. Prav tako ima sodnik pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V 49. členu ZS določa, da pripada sodniku za ure pripravljenosti dodatek za pripravljenost v višini, kot ga določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom, sodniku pa za ta čas ne pripada dodatek za pripravljenost. Prav tako sodniku za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada dodatek za delo preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V skladu s 55. členom ZS ima sodnik pravico do drugih osebnih prejemkov in povračil: povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano med delom, regresa za letni dopust, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj, povračila stroškov za izobraževanje, jubilejne nagrade ter odpravnine ob odhodu v pokoj. Poleg navedenega ima sodnik, glede na 56. člen ZS, pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja). Glede na navedeno torej ZS ne vsebuje določb o kakršnemkoli nadomestilu oz. dodatku za opravljanje funkcije disciplinskega tožilca. Enako je Pooblaščenec ugotovil ob pregledu določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS). Ta v 5. členu določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Vrste dodatkov so opredeljene v 23. členu, pri čemer glede na drugi odstavek tega člena funkcionarjem praviloma ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem poleg tega pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost. Noben od navedenih dodatkov ne ustreza dodatku za opravljanje funkcije disciplinskega tožilca. Prav tako temu dodatku ne ustrezajo dodatki sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za delo v manj ugodnem delovnem času in za pripravljenost iz 32.a člena oz. položajni dodatki za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce iz 32.b člena ZSPJS). Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da področna zakonodaja ne vsebuje določb o tem, da bi sodniki za opravljanje funkcije disciplinskega tožilca prejemali kakšne dodatke ali nadomestila. Pooblaščenec tako nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da sodnica _______________ tovrstnega dodatka oz. nadomestila resnično ne prejema. Tudi prosilec z ničemer ni izkazal nasprotnega dejstva, navedel je le, da bi moral organ zahtevani podatek razkriti. Ni pa navedel, iz česa izhaja, da naj bi dodatek oz. nadomestilo sodnica sploh prejemala. Pooblaščenec je tako ugotovil, da glede podatka o nadomestilu, ki ga prejema _______________________________ za funkcijo disciplinskega tožilca, niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper odločbo št. Su 1662/2014 z dne 4. 11. 2014, Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka