Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-271/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do več dokumentov, povezanih z dvema sodnicama. Pooblaščenec je ugotovil, da se organ niti v izreku niti v obrazložitvi ni opredelil do vseh zahtevanih informacij javnega značaja. Glede dokumentov, do katerih je dostop dovolil, organ ni pojasnil, katere konkretne podatke je prekril kot varovane osebne podatke. Organ je navedel, da z delom zahtevanih dokumentov ne razpolaga, vendar ni določno navedel, za kateri del gre. Takšne odločbe se ni dalo preizkusiti, zato je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.ODLOČBA:Številka: 090-271/2014/2
Datum: 19. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 12. 2014 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-8/2014 z dne 20. 11. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 1-8/2014 z dne 20. 11. 2014 se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 12. 11. 2014 odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Z vlogo z dne 12. 11. 2014 je prosilec zahteval, da mu organ omogoči vpogled in po vpogledu posreduje fotokopije dokumentacije, ki izkazuje podlago za zaposlitev in naziv delovnega mesta, ki ga je zasedala iz naslova javnih razpisov … ter listin, ki izkazujejo njene prejemke kot javne uslužbenke, kot strokovne osebe na sodišču in v funkciji sodnice od njene prve zaposlitve za obdobja:
1. zaposlitve kjerkoli v javnem sektorju, na kateremkoli ministrstvu ali na kateremkoli sodišču pred imenovanjem na sodniško funkcijo in listine, ki izkazujejo:
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala, na podlagi česa in kje pred tem datumom oz. na dan pred 16. 4. 2012;
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala, na podlagi česa in kje je bila zaposlena na dan 26. 1. 2012;
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala in na podlagi česa in kje v času pred 26. 1. 2012 in pred 16. 4. 2012;
- organ naj posreduje vse javne listine, kot so uradni zaznamki, posebno na dan 10. 11. 2010, odločbe ali osnutki odločb v zadevi IV K 85253/2010 in drugih kazenskih zadevah, ki jih je … izvajala samostojno kot zaposlena oseba po in v navedenem časovnem obdobju na kazenskem oddelku;
2. zaposlitve na kazenskem oddelku organa od imenovanja na sodniško funkcijo z dnem 16. 4. 2012 do odstavitve;
3. zaposlitve na pravdnem oddelku organa od odstavitve s kazenskega oddelka do premestitve na pravdni oddelek dalje.
Prosilec je nadalje zahteval, da mu organ omogoči vpogled in po vpogledu posreduje fotokopije dokumentacije, ki izkazuje podlago za zaposlitev in naziv delovnega mesta, ki ga je zasedala iz naslova javnih razpisov oz. na katerega je bila razporejena …, ter listin, ki izkazujejo prejemke v funkciji sodnice in svetovalke v družbah v lasti RS za obdobja od leta 2004 dalje:
1. zaposlitve kjerkoli v javnem sektorju in v družbah v lasti RS, na kateremkoli ministrstvu ali na kateremkoli sodišču pred imenovanjem na sodniško funkcijo in listine, ki izkazujejo:
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala, na podlagi česa in kje od leta 2004 do leta 2007;
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala, na podlagi česa in kje po 31. 5. 2007, posebno v letu 2008 in naprej do leta 2010;
- na katero javno funkcijo je bila razporejena, katero funkcijo je izvrševala, na podlagi česa in kje v obdobju 2010, 2011, 2012 in 2013;
2. zaposlitve pri organu od imenovanja na sodniško funkcijo z dnem 1. 3. 2008 na pravdnem oddelku do odstavitve dne 16. 5. 2013 in listine, ki izkazujejo dejanski razlog njene odstavitve;
3. v času zaposlitve na pravdnem oddelku organa od odstavitve s kazenskega oddelka na pravdni oddelek in dalje;
4. organ naj posreduje vse listine, ki izkazujejo soglasja s strani sodne uprave, ministrstva za pravosodje ali drugega organa, da v času sodniške funkcije opravlja druga dela v državnih organih ali sektorjih družb v lasti RS.
Prosilec je nadalje zahteval, da mu organ posreduje listine, ki izkazujejo podlago za razpis, zaposlitev in plačo za izvrševanje funkcije predsednice skupščine v Kapitalski družbi od odstavitve z mesta sodniške funkcije dne 16. 5. 2013 in takojšnje zaposlitve na mesto podpredsednice skupščine na PDP v Kapitalski družbi d.d., Slovenski odškodninski družbi d.d. in D.S.U. d.o.o. v 100% lasti RS.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 1-8/2014 z dne 20. 11. 2014. V izreku odločbe je navedel, da se zahtevi prosilca za pridobitev dokumentacije v zvezi s sodnicama … in … delno ugodi. V obrazložitvi je organ navedel, da bo prosilcu posredoval naslednje dokumente:
- sklep Državnega zbora RS o izvolitvi … na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani z dne 22. 3. 2012,
- sklep Državnega zbora RS o izvolitvi … na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani z dne 12. 7. 2007,
- odločba sodnega sveta (št. 2/07 - 465) o izvolitvi … v sodniško funkcijo in o nastopu sodniške službe z dne 13. 09. 2007,
- odločba sodnega sveta (št. 2/13 - 190) o potrditvi ocene sodniške službe za sodnico … in o prenehanju sodniške funkcije z dne 16. 5. 2013, pri čemer je organ posredoval prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej. Preostali del dokumenta vsebuje varovane osebne podatke, zato ga organ prosilcu ne more posredovati. Prav tako organ ne more posredovati ostalih listin, ki jih prosilec najava v svoji zahtevi, saj z njimi ne razpolaga (oz. sploh ne obstajajo). Organu tudi ni znano, kdo naj bi razpolagal z zahtevanimi dokumenti, zato te zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne more odstopiti v reševanje drugemu organu.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 4. 12. 2014, navedel, da odločbo izpodbija v celoti, ker se organ niti v izreku niti v obrazložitvi ni opredelil do vseh zaprošenih informacij, ni se izjasnil, katere listine ima, ni omogočil vpogleda v originalne listine. Iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kako, kaj in zakaj se ne ugodi oz. se delno ugodi in na kakšen način. Organ ni navedel določno, katere dokumente ima in zahteve ni odstopil drugemu organu. V nadaljevanju pritožbe prosilec zelo obširno (na 4 straneh) pojasnjuje svoje pritožbene razloge in navaja, kateri dokumenti bi po njegovem mnenju morali obstajati pri organu.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 1-8/2014 z dne 8. 12. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pojasnil je, da je dne, 12. 11. 2014 prejel zahtevo prosilca za določene podatke v zvezi z delom sodnice … in sodnice …. Prosilec je podobne zahteve v zvezi z omenjenima sodnicama že pred tem naslavljal na organ, pri čemer mu je organ vselej posredoval dokumentacijo, s katero sodišče razpolaga. Organ je prosilcu že večkrat pojasnil, da večji del dokumentacije, ki jo je navajal v svojih zahtevah v zvezi z omenjenima sodnicama, ne obstaja oziroma, organ z njo ne razpolaga. Poleg tega mu je tudi večkrat pojasnili, da mu je bila kot obdolžencu v kazenskem postopku ves čas tega postopka na voljo vsa razpoložljiva dokumentacija in je torej imel možnost kadarkoli vpogledati vanjo oziroma pridobiti fotokopije. Pooblaščenec je v zvezi z zahtevami prosilca in njegovimi pritožbami na odločbe organa dne 25. 9. 2014 pri organu opravil ogled in camera. Na podlagi tega ogleda je Pooblaščenec ugotovil, da so pritožbe prosilca neutemeljene (odločba Pooblaščenca z dne 9. 10. 2014), saj dokumenti, ki jih navaja in zahteva prosilec, ne obstajajo oziroma organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Organ predlaga, da Pooblaščenec v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ v primeru omenjenih zahtev prosilca presodi o zlorabi pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je ob preizkusu po uradni dolžnosti zasledil možnost obstoja bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, zato se v nadaljevanju obrazložitve primarno opredeljuje glede tega vprašanja. Navedena kršitev je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oz. o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Če izrek ni jasen oz. določen, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita.
Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek v predmetni zadevi splošen in nedoločen. Organ v izreku izpodbijane odločbe navaja samo, da se zahtevi prosilca delno ugodi. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal in katere je dejansko prosilcu posredoval ter v kakšnem obsegu. Navedeno je v nasprotju z že navedeno določbo prvega odstavka 213. člena ZUP, po katerem se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V konkretnem primeru bi bilo nujno potrebno izrek razdeliti po točkah in jasno navesti, o katerih dokumentih je organ odločal, do katerih je dostop zavrnil in glede katerih je zahtevi prosilca ugodil (in v katerem delu). Šele v tako oblikovanem izreku bi bilo nedvoumno jasno, ali in v katerem delu se dokumenti iz izreka odločbe ujemajo z dokumenti iz obrazložitve odločbe. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. I U 392/2009-11 z dne 10. 6. 2010, v katerem je sodišče navedlo, da v izreku odločbe razmejitve med posameznimi odločitvami v zvezi s konkretnimi dokumenti niso dovolj določne, da bi sodišče v skladu z načelom pravne varnosti lahko v točno določenem delu zavrnilo tožbo. Zaradi navedenih pomanjkljivosti Pooblaščenec izpodbijane odločbe ni mogel preizkusiti, saj ni bilo mogoče presoditi utemeljenosti njenega izreka.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil tudi pomanjkljivosti glede same obrazložitve izpodbijane odločbe. Glede na določbe 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Iz prvega odstavka 214. čl., 6. tč., izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.
V konkretnem primeru se je organ v obrazložitvi, ne da bi kakorkoli povzel vsebino zahteve, konkretno opredelil le glede tistih dokumentov, ki jih je prosilcu posredoval, pri čemer ni navedel, na kateri del zahteve se ti dokumenti nanašajo oz. v katerem delu je zahtevo prosilca zavrnil. Poleg tega je organ zgolj pavšalno navedel, da del odločbe sodnega sveta št. 2/13-190, ki ga je prekril, vsebuje varovane osebne podatke, pri čemer ni razvidno, za kakšno vrsto osebnih podatkov gre (npr. naslov bivališča, …), zaradi česar ni mogoče preveriti, ali so to res varovani osebni podatki. Glede preostalih dokumentov je organ navedel le, da jih ne more posredovati, ker z njimi ne razpolaga, vendar z ničemer ni pojasnil, na kateri del zahteve prosilca se ta ugotovitev nanaša in kakšni so razlogi za takšno dejansko stanje. Organ torej ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet njegove presoje, niti dokumentov ni natančno proučil z vidika izjem od prostega dostopa (v izpodbijani odločbi je organ zgolj na splošno zatrjeval izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa. Kot tudi izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pooblaščenec je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.
Pooblaščenec je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in pri katerem se vsaj del zahtevane dokumentacije tudi nahaja.
V ponovljenem postopku mora organ upoštevati zgoraj navedena določila o (konkretni) vsebini in obliki izreka in obrazložitve odločbe (213. in 214. čl. ZUP). Organ je dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Glede na to, da je zahteva prosilca zelo široka (prosilec zahteva npr. »vse javne listine, kot so uradni zaznamki, odločbe ali osnutki odločb v zadevi IV K 85253/2010 in drugih kazenskih zadevah, ki jih je vodila konkretna sodnica«), bo organ to lahko naredil šele, ko bo na ustrezen način pozval prosilca za dopolnitev zahteve. Organ mora v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni (prvi odstavek 18. člena ZDIJZ). Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom, da prosilec pride v prostore organa) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve. Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve. Zato mora organ v ponovljenem postopku najprej prosilca pozvati na dopolnitev zahteve in mu pri tem nuditi konkretno pomoč (npr. prosilcu mora navesti, s katerimi konkretnimi dokumenti razpolaga v zvezi s postopkom postopka izvolitve sodnice in nato prosilca pozvati, da pojasni, katere izmed teh konkretnih dokumentov želi prejeti). Pooblaščenec pri tem poudarja, da morajo biti zahtevane informacije opisane tako natančno, da organ zahtevo lahko obravnava (primerna stopnja določnosti), to pomeni, da prosilcu zahtevane informacije ni treba povsem določno identificirati. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Če prosilec ne ve, s katerimi dokumenti organ razpolaga, in zato ne more zahtevati točno določenega dokumenta, mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo.
Ko bo organ razčistil, katere dokumente želi prosilec prejeti, mora v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti, s katerimi dokumenti organ dejansko razpolaga in s katerimi ne ter navesti razloge za takšno dejansko stanje. Glede tistih dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in se nanašajo na delovno področje drugega organa, je organ dolžan zahtevo prosilca v tem delu odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti prosilca (20. člen ZDIJZ). Če organ ugotovi, da zahtevana informacija javnega značaja sploh ne obstaja, mora v tem delu zahtevo prosilca zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ), pri čemer mora tako v obrazložitvi kot v izreku določno opredeliti, na kateri del zahteve se nanaša ta del odločitve organa. Glede na to, da je organ v dopisu št. Su 1-8/2014 z dne 8. 12. 2014 navedel, da je »prosilcu že večkrat pojasnil, da večji del dokumentacije, ki jo je navajal v svojih zahtevah v zvezi z omenjenima sodnicama, ne obstaja oziroma organ z njo ne razpolaga«, Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ v ponovljenem postopku konkretno navesti, v katerem postopku je bilo o pravici prosilca glede dostopa do tega dokumenta že pravnomočno odločeno in zahtevo prosilca v tem delu s sklepom zavreči, na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP, če so za to izpolnjeni pogoji. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti, s katerimi razpolaga, vsebujejo kakšno od izjem iz 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme.
Glede na to, da se je organ v odločbi skliceval na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Organ mora v ponovljenem postopku upoštevati tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerega se dostop do zahtevane informacije (kljub temu, da gre za osebni podatek) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki so katera izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem Pooblaščenec pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero vrsto osebnih podatkov je prekril (npr. rojstni datum, naslov,…), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.
Iz drugega odstavka 27. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi.
Glede na to, da je organ v dopisu št. Su 1-8/2014 z dne 8. 12. 2014 Pooblaščencu predlagal, da v konkretnem primeru presodi o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, Pooblaščenec pripominja, da je institut zlorabe pravice mogoče uporabiti samo v izjemnih primerih, in da je kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, treba vselej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Če bo organ v ponovljenem postopku presojal to vprašanje, se mora konkretno opredeliti do vseh kriterijev, ki jih določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec posebej poudarja, da bo organ na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, kot izhaja iz zgornjih navedb, lahko določno opredelil izrek odločbe na način, da bo skladen z zgoraj omenjenim 213. členom ZUP. V izreku odločbe mora organ jasno navesti, kako je odločil o vsakem posameznem delu zahteve prosilca in v katerem delu dokumentov, do katerih se prosilcu omogoči dostop, se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka