Prosilka - CSD Ljubljana Bežigrad
+ -Številka: 090-270/2014
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala veljavne pogodbe o zaposlitvi z morebitnimi aneksi in dokazila o doseženi izobrazbi za štiri zaposlene. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z razlago, da gre za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je od organa pridobil dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke in ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke določljivih posameznikov. Vendar je v konkretnem primeru treba upoštevti določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pooblaščenec je tako odločil, da je pritožba prosilke delno utemeljena in je organu naložil, da prosilki posreduje elektronske zapise dokumentov, razen v delu, ki se nanaša na podatke iz zasebne sfere posameznikov.
ODLOČBA:
Številka: 090-270/2014/4
Datum: 12. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/2014 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 2. 12. 2014, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 1. 12. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad št. 090-1/2014-20 z dne 1. 12. 2014 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v obliki elektronske kopije posredovati:
- pogodbo o zaposlitvi št. 125-1-84/2001-1, aneks št. 1001-1/2012-17, aneks št. 1001-1/2009-18, aneks št. 1001-1/2008-16, aneks št. 1001-1/2006-1, pogodbo o zaposlitvi št. 1001-1/2012-20, pogodbo o zaposlitvi št. 0130-1/2012-47 in pogodbo o zaposlitvi št. 1001-1/2014-8, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: EMŠO, davčna številka in naslov stalnega prebivališča;
- letno spričevalo iz srednje šole za Damjana Blatnika, pri čemer mora organ prekriti: datum, kraj in državo rojstva posameznika, šolsko leto obiska četrtega razreda, posamezne končne ocene in podatek o končnem uspehu, št. matičnega lista in kraj, datum izdaje spričevala;
- spričevalo o poklicni maturi za Danijelo Davidović, pri čemer mora organ prekriti: datum, kraj in državo rojstva, kraj in datum izdaje spričevala, št. spričevala;
- diplomsko listino za Mateja Križaniča, pri čemer mora organ prekriti: datum in kraj rojstva, kraj in datum izdaje diplome, številko diplome;
- diplomsko listino za Anito Kukman Brudar, pri čemer mora organ prekriti: datum in kraj rojstva, kraj in datum izdaje diplome.
2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 20. 10. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala elektronsko kopijo:
- veljavne pogodbe o zaposlitvi z morebitnimi aneksi in
- dokazila o doseženi izobrazbi
za predstojnika, računovodjo, informatorja in sekretarja (tajnika) zaposlenega v tajništvu poleg direktorja.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2014-20 z dne 1. 12. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V odločbi je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da gre za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 2. 12. 2014 vložila pritožbo, v kateri jo v celoti prereka ter pri tem navaja, da je odločitev organa v nasprotju z namenom in določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Namreč iz prakse Pooblaščenca jasno izhaja, da imajo javni uslužbenci omejen krog zasebnosti kar se tiče izpolnjevanja pogojev za zasedbo določenega delovnega mesta, zato je prosilka mnenja, da podatki iz pogodbe o zaposlitvi in dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe sodi med nevarovane osebne podatke.
Pritožbo prosilke je organ dne 10. 12. 2014 odstopil v obravnavo Pooblaščencu, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je z dopisom z dne, 12. 12. 2014, številka: 090-270/2014/2, organ pozval, da mu posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je dokumentacijo posredoval skupaj z dopisom z dne 19. 12. 2014, številka: 090-1/2014-27.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je sporno, ali ima prosilka kljub temu, da gre v zahtevani dokumentaciji za osebne podatke, pravico do dostopa do teh podatkov ali pa je organ upravičeno zavrnil njeno zahtevo.
1. odstavek 6. člena ZDIJZ našteva izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Le če je podana ena izmed izjem od prostega dostopa, je dostop dopustno zavrniti, upoštevati pa je treba tudi določbe ZDIJZ, ki te izjeme relativizirajo oziroma učinkujejo tako, da je kljub izjemam treba dostop do dokumentov dovoliti.
3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa izjemo varstva osebnih podatkov, saj navaja, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke določljivih posameznikov v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1.
Glede na načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, po katerem je dopustno zavrniti dostop do zahtevanih informacij le, če je nesporno podana katera izmed izjem, in glede na že trdno ustaljeno prakso glede primerov varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev, je moral Pooblaščenec preveriti, ali ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ obstajajo razlogi za razkritje zahtevane dokumentacije in v kakšnem obsegu.
V konkretnem primeru je treba upoštevati določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določba namreč predstavlja t.i. izjemo od izjem, saj določa, da se ne glede na morebitni obstoj izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (tudi izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Če gre torej za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, organ mora dovoliti dostop do teh podatkov. Določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago, zaradi katere pri posredovanju takšnih podatkov ne gre za kršitev določb ZVOP-1.
Tudi v primeru, kadar gre za varovane osebne podatke (ko torej ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca), pa je treba upoštevati določbo 7. člena ZDIJZ, ki govori o t.i. delnem dostopu. Ta določba namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Če je torej podatke, ki predstavljajo izjemo, mogoče prekriti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora organ prosilcu posredovati dokument s prekritimi podatki.
Pooblaščenec glede na dokumentacijo, ki mu jo je na poziv posredoval organ, ugotavlja, da zahtevana dokumentacija predstavlja naslednje dokumente:
- letno spričevalo za Damjana Blatnika,
- pogodba o zaposlitvi št. 125-1-84/2001-1,
- aneks št. 1001-1/2012-17,
- aneks št. 1001-1/2009-18,
- aneks št. 1001-1/2008-16,
- aneks št. 1001-1/2006-1,
- spričevalo o poklicni maturi za Danijelo Davidović,
- pogodba o zaposlitvi št. 1001-1/2012-20,
- diploma za Mateja Križaniča,
- pogodba o zaposlitvi št. 0130-1/2012-47,
- diploma za Anito Kukman Brudar, z dne 27. 10. 2006,
- pogodba o zaposlitvi št. 1001-1/2014-8.
Pooblaščenec je ugotovil, da se v kopiji diplomske listine, letnem spričevalu, pogodbi o zaposlitvi in pripadajočih aneksih, nahajajo osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so v neposredni povezavi s pogoji za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca. Kljub temu pa v naštetih dokumentih niso prav vsi osebni podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, temveč nekateri sodijo v povsem zasebno sfero posameznikov, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ, v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. Pooblaščenec je torej ugotovil, da je treba zgoraj naštete dokumente posredovati prosilki, prekriti pa je treba varovane osebne podatke, ki jih je Pooblaščenec opredelil pri vsakem konkretnem dokumentu posebej, kot pojasnjuje v nadaljevanju.
Na kopijah diplomskih listin oziroma spričevalu o poklicni maturi mora organ prekriti datum, kraj in državo rojstva posameznikov, datum diplomiranja in datumu izdaje ter številko diplomske listine oziroma spričevala o poklicni maturi. Imen in nazivov uradnih oseb pa ni treba prekriti, saj v imenu organa opravljajo javno funkcijo oziroma so tudi sami javni uslužbenci.
Pri letnem spričevalu iz srednje šole mora organ prekriti datum, kraj in državo rojstva posameznika, šolsko leto obiska četrtega razreda, posamezne končne ocene in podatek o končnem uspehu, št. matičnega lista in kraj, datum izdaje spričevala. Imena in priimka oziroma podpisa razrednika in ravnatelja pa ni potrebno brisati, saj sta javna uslužbenca oziroma v imenu organa opravljata javno funkcijo.
Na pogodbah o zaposlitvi in pripadajočih aneksih pa je potrebno prekriti naslednje osebne podatke, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca: EMŠO, davčna številka in naslov stalnega prebivališča. Ostali osebni podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, saj ni upošteval določb 3. odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilki posreduje elektronske zapise dokumentov, navedenih v izreku te odločbe, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke, ki so prav tako opredeljeni v izreku te odločbe, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa se skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP pritožba prosilke zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka