Prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-268/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Tajnost vira
POVZETEK:Prosilec je zahteval fotokopije dokumentov iz prekrškovne in inšpekcije zadeve organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in se skliceval na izjemi iz drugega odstavka 5.a člena in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je na prvi stopnji prišlo do kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava, zato je odločbo odpravil in odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do določenih dokumentov v obliki delnega dostopa. Ugotovil je namreč, da so glede določenih dokumentov ali delov dokumentov izpolnjeni pogoji za izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in sicer varstvo osebnih podatkov, varstvo poslovne skrivnosti in varovanje tajnosti vira prijave. ODLOČBA:Številka: 090-268/2014/5
Datum: 9. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2014/7 z dne 13. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za delo, št. 090-13/2014/7 z dne 13. 11. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
iz prekrškovne zadeve št. 06152-274/2014:
- Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 06152-274/2014-2 z dne 5. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- ime in priimek predstavnice kadrovske službe na 1. in 5. strani;
- firmo in sedež poslovnih subjektov, s katerimi NKD d.o.o. sodeluje, v prvem odstavku točke 1.1 ter prvem in drugem odstavku točke 2.;
- imena in priimke zaposlenih v zaslonski sliki Nezgode pri delu na 4. strani ter
- vse priloge.
- Prošnja z dne 11. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti glavo dokumenta ter navedbo, podpis in žig podpisnika;
- Elektronsko sporočilo z dne 11. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti elektronska naslova pošiljatelja in naslovnika ter navedbo poslovnih subjektov (tri krat) v besedilu sporočila;
- Odgovor prijavitelju št. 06152-274/2014-5, pri čemer je organ dolžan prekriti naslovnika.
iz inšpekcijske zadeve št. 710-568/2014:
- Obvestilo in pouk kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-1 z dne 19. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti naziv in sedež poslovnega partnerja podjetja NKD d.o.o. (tri krat);
- Obvestilo in pouk kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-2 z dne 19. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti naziv in sedež poslovnega partnerja podjetja NKD d.o.o. (tri krat) ter ime, priimek in naslov odgovorne osebe (dva krat);
- Izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška z dne 24. 3. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- navedbo poslovnih subjektov v točki 1. (sedem krat);
- besedilo, ki sledi besedilu »Delodajalec je namreč zaradi« do besedila »s strani…« v tretji in četrti vrstici točke 1.;
- besedilo, ki sledi besedilu »…s strani« do besedila »bil prisiljen…« v četrti vrstici točke 1.;
- besedilo, ki sledi besedilu »…odkril« v šesti vrstici točke 1. na 1. strani vse do besedila »delodajalec od…« na 2. strani;
- besedilo, ki sledi besedilu »…izročitev vse dokumentacije,« do besedila »in obenem istočasno…«;
- ime in priimek ter naslov fizične osebe v tretji alineji rubrike »Dokaz«;
- besedilo, ki sledi besedilu »…pod tč. 2 zaradi« do besedila »strokovnega sodelavca…« v prvi in drugi vrstici točke 2.;
- besedilo, ki sledi besedilu »…strokovnega sodelavca« do besedila »je bil delodajalec…« v drugi in tretji vrstici točke 2.;
- besedilo, ki sledi besedilu »…in temu izvajalcu« do besedila »zato je od njega zahteval…« v tretji in četrti vrstici točke 2.;
- navedbo poslovnega subjekta ter imena in priimke delavcev v šesti in sedmi vrstici točke 2.;
- navedbo poslovnega subjekta v osmi ter petnajsti in šestnajsti vrstici točke 2.;
- besedilo, ki sledi besedilu »…vendar pa je zaradi njegovega« do besedila »delodajalec je bil prisiljen…« v deseti do dvanajsti vrstici točke 2.;
- navedbo novega izvajalca na strani 3. ter
- navedbo pooblaščenega podjetja in fizičnih oseb v Pooblastilu za izvajanje ukrepov iz varstva pred požarom in varnosti pri delu.
- Sklepa o ustavitvi postopka št. 710-568/2014-4 in št. 710-568/2014-5, oba z dne 4. 4. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
ime, priimek, naslov in EMŠO odgovorne osebe (tri krat);
navedbo poslovnih subjektov, ki sta pri družbi NKD d.o.o. izvajali strokovne naloge za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (štiri krat);
besedilo, ki sledi besedilu »…potrebno izvesti zaradi« do besedila »v času šestmesečnega…« v 2. alineji drugega odstavka obrazložitve;
besedilo, ki sledi besedilu »V izjavi sta kršiteljici navajali« do besedila »ter opisali izvedbo teh del in…« v 2. alineji drugega odstavka obrazložitve;
besedilo, ki sledi besedilu »…ter opisali izvedbo teh del in« do besedila »ovrže očitek organa…« v 2. alineji drugega odstavka obrazložitve.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na:
- Prijavo z dne 11. 2. 2014, Elektronsko sporočilo z dne 14. 3. 2014 in Vlogo prijavitelja z dne 23. 3. 2014 iz prekrškovne zadeve št. 06152-274/2014 ter
- podatke, ki jih je organ, skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 15. 10. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval fotokopijo celotnega spisa po njegovi prijavi NKD d.o.o., Ulica XIV. divizije, 3000 Celje, predvsem dostop do dokumenta iz točke f. dopisa organa št. 090-13/2014/2 z dne 4. 6. 2014.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 090-13/2014/7 z dne 13. 11. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je prosilcu na podlagi njegove predhodne zahteve že posredoval dokumente iz spisa po prosilčevi prijavi NKD d.o.o. z dopisom št. 090-13/2014/2 z dne 4. 6. 2014, pri čemer je upošteval izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja na podlagi drugega odstavka 5.a člena in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je organ prosilcu že posredoval dokumente v obliki delnega dostopa.
Zoper odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo in navedel, da mu organ ni posredoval celotnega spisa, saj so manjkala njegova elektronska sporočila in njegovi dopisi. Prav tako se ne strinja z odločitvijo organa, ki je določene dele dokumentov prekril.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 28. 11. 2014 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je pojasnil, da je pri obravnavi zahteve upošteval dejstvo, da je bil avtor več dokumentov, ki jih organ vodi v zadevi št. 06152-274/2014, sam prosilec, zato teh dokumentov prosilcu ni posredoval.
Pritožba je delno utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP uvodoma opozarja na načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), ko katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Na navedbe organa, da prosilec z določenimi listinami že razpolaga, saj jih je sam ustvaril in posredoval organu ali jih pridobil od organa na drugi pravni podlagi in zato niso bili predmet zahteve po ZDIJZ, IP ponovno navaja, da zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja organ ne sme obravnavati glede na to, kdo je dokumente zahteval, saj javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Iz dokumentov konkretne zadeve, navedb organa in prosilca izhaja, da prosilec dokumentov, katerih avtor je on sam in dokumentov, ki jih je organ v okviru zadeve št. 06152-274/2014 posredoval prosilcu (prosilec po ZDIJZ je namreč bil tudi prijavitelj), po določbah ZDIJZ še ni prejel. Glede na navedeno IP ugotavlja, da pravovarstveni interes prosilca v konkretnem primeru obstaja in je zato potrebno o zahtevi prosilca v tem delu meritorno odločati.
Po pregledu celotne dokumentacije je IP ugotovil, da je prišlo na prvi stopnji do kršitev pravil postopka. IP je ugotovil, da je organ prosilcu, na podlagi zahteve z dne 6. 5. 2014, z dopisom št. 090-13/2014/2 z dne 4. 6. 2014, posredoval določene zahtevane dokumente v obliki delnega dostopa, ne da bi hkrati izdal delno zavrnilno odločbo. IP opozarja, da mora organ v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. Ker organ odločbe ni izdal in prosilec ni mogel uveljavljati pravnega varstva, je dne 15. 10. 2014 ponovno vložil zahtevo po ZDIJZ in zahteval dostop do dokumentov, ki jih je zahteval tudi že v predhodni zahtevi dne 6. 5. 2014. O zahtevi z dne 15. 10. 2014 je organ odločil z izpodbijano odločbo, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. IP je ugotovil, da je organ s takšno odločitvijo kršil pravila postopka in materialnega prava. Organ je namreč šele z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi za dostop do fotokopij celotnega spisa po njegovi prijavi NKD d.o.o., Ulica XIV. divizije, 3000 Celje, ki jo je prosilec vložil že dne 6. 5. 2014 in naknadno dne 15. 10. 2014. Ker je organ prosilcu omogočil dostop do določenih dokumentov v obliki delnega dostopa, bi moral izdati odločbo, iz katere izreka bi jasno izhajalo, dostop do katerih dokumentov je prosilcu ugodil in v kakšnem obsegu ter dostop do katerih dokumentov je zavrnil. Prav tako bi se moral v obrazložitvi konkretno opredelil do posameznega dokumenta oz. delov dokumenta in zatrjevane izjeme konkretno utemeljiti. Ker organ ni ravnal tako, je IP ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj je organ le pavšalno navedel, da dokumenti oz. deli dokumentov predstavljajo izjemo po drugem odstavku 5.a člena in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni pa se konkretno opredelil do posamezne dokumentov oz. delov dokumentov in ali je prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ treba omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Zaradi vsega navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo delno odpravil, postopek dopolnil in odpravil omenjene pomanjkljivosti.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. IP je ugotovil, da so predmet tega pritožbenega postopka dokumenti oz. deli dokumentov iz spisa po prosilčevi prijavi podjetja NKD d.o.o., dostop do katerih organ prosilcu ni omogočil z dopisom št. 090-13/2014/2 z dne 4. 6. 2014. Predmet tega pritožbenega postopka so torej dokumenti oz. deli dokumentov iz prekrškovne zadeve št. 06152-274/2014:
- Prijava z dne 11. 2. 2014 v celoti;
- Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 06152-274/2014-2 z dne 5. 3. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke;
- Prošnja z dne 11. 3. 2014 v celoti;
- Elektronska sporočila z dne 11. 3. 2014 in 14. 3. 2014 v celoti;
- Odgovor prijavitelju št. 06152-274/2014-5 v celoti;
- Vloga prijavitelja z dne 23. 3. 2014 v celoti;
in inšpekcijske zadeve št. 710-568/2014:
- Obvestilo in pouk kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-1 z dne 19. 3. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke;
- Obvestilo in pouk kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-2 z dne 19. 3. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke;
- Izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška z dne 24. 3. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke;
- Sklep o ustavitvi postopka št. 710-568/2014-4 z dne 4. 4. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke;
- Sklep o ustavitvi postopka št. 710-568/2014-5 z dne 4. 4. 2014 v delu, v katerem je organ prekril podatke.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Organ se je glede zavrnitve dostopa do dokumentov skliceval na izjemi iz drugega odstavka 5.a člena in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP presojal, ali sta zatrjevani izjemi podani.
Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo drugega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varnost vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Namreč vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba), to naznaniti pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa in izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javni nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom.
Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevane informacije, ki se nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. IP je dokumente, ki razkrivajo prijavitelja oz. vir, obravnaval z vidika instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in ugotovil, da dostop do dokumentov iz prekrškovne zadeve Prijava z dne 11. 2. 2014 in Vloga prijavitelja z dne 23. 3. 2014 ni mogoč oz. dovoljen. Dostopa do navedenih dokumentov namreč ni mogoče zagotoviti niti v obliki delnega dostopa, ne da bi bila ogrožena tajnost vira. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in se, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Nadalje je IP ugotovil, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do dokumentov iz prekrškovne zadeve Prošnja z dne 11. 3. 2014 in Odgovor prijavitelju št. 06152-274/2014-5 v celoti. Organ bi namreč moral prosilcu omogočiti seznanitev z navedenima dokumentoma v obliki delnega dostopa na način, da bi prekril podatke, ki razkrivajo tajnost vira. Glede na navedeno je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi v tem delu ugodil in prosilcu omogočil dostop do navedenih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede preostalih dokumentov je IP ugotovil, da izjema po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ ni podana.
Nadalje je IP presojal, ali je pri zahtevanih dokumentih podana izjema varstva osebnih podatkov, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi. ZDIJZ v zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
IP je pri pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da je organ ravnal pravilno, s tem, ko je pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekril:
- ime in priimek predstavnice kadrovske službe družbe NKD d.o.o. na Zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 06152-274/2014-2 z dne 5. 3. 2014;
- naslov odgovorne osebe na Obvestilu in pouke kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-2 z dne 19. 3. 2014;
- imena in priimke delavcev v 2. točki Izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška z dne 24. 3. 2014 in Pooblastilu za izvajanje ukrepov varstva pred požarom in varnosti pri delu ter
- naslov in EMŠO odgovorne osebe na Sklepu o ustavitvi postopka št. 710-568/2014-4 z dne 4. 4. 2014 in št. 710-568/2014-5 z dne 4. 4. 2014,
saj gre pri vseh navedenih podatkih za varovane osebne podatke.
Hkrati je IP ugotovil, da na Elektronskih sporočilih z dne 11. 3. 2014 in 14. 3. 2014, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil v celoti, varovane osebne podatke predstavljajo elektronski naslovi pošiljateljev in naslovnikov (rubrika Za in Kp) ter številka telefona in gsm pošiljatelja. IP namreč ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da bi bilo razkritje oziroma obdelava navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustna. Prav tako je IP ugotovil, da varovan osebni podatek predstavljajo tudi ime in priimek odgovorne osebe na Obvestilu in pouku kršitelju – obvestilo o prekršku št. 710-568/2014-2 z dne 19. 3. 2014 in Sklepu o ustavitvi postopka št. 710-568/2014-4 z dne 4. 4. 2014 in št. 710-568/2014-5 z dne 4. 4. 2014.
IP je ugotovil, da so v zahtevanih dokumentih navedeni tudi osebni podatki (ime in priimek) inšpektorice za delo, ki v kontekstu, v katerem so navedeni v zahtevanih dokumentih, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. ZDIJZ namreč v tretjem odstavku 6. člena določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnih dokumentih so osebni podatki javne uslužbenke navedeni v povezavi z njenim delovnim razmerjem.
Prav tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov podatki o imenu in priimku zakonitih zastopnikih družbe NKD d.o.o.. Ti podatke so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09 in 82/13).
IP je po uradni dolžnosti zahtevane dokumente presojal še z vidika obstoja morebitnih drugih izjem od prostega dostopa in ugotovil, da je organ pravilno zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na notranjo organizacijo podjetja NKD d.o.o. in njegove poslovne partnerje, vendar na podlagi napačne izjeme. Organ dostopa do navedenih podatkov ni zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti, kar je pravilni razlog zavrnitve. In ker se organ tudi ni konkretno opredelil do posamezne izjeme in v katerem delu dokumenta je izjema podana, je IP navedeno pomanjkljivost odpravil in podatke o notranji organizacijo podjetja NKD d.o.o. in njegovih poslovnih partnerjih presojal z vidika izjeme varstva poslovne skrivnosti. 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. objektivni kriterij).
Po pregledu dokumentov je IP ugotovil, da podatki iz poslovanja podjetja NKD d.o.o., ki razkrivajo notranjo organizacijo in poslovanje podjetja, njegove poslovne partnerje in njihovo pogodbeno razmerje (storitve, ceno storitev, itd.) in se nahajajo v Zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in prilogah, elektronskih sporočilih, Obvestilih in pouku kršitelju – obvestilo o prekršku, Izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška ter Sklepih o ustavitvi postopka, predstavljajo poslovno skrivnost poslovnih subjektov. IP meni, da bi bilo nedopustno, da bi se v prekrškovnih in inšpekcijskih zadevah, na podlagi zahtev po ZDIJZ, razkrivali podatki o poslovnih subjektih, ki jih slednji morajo predložiti prekrškovnemu ali inšpekcijskemu organu. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da bi z razkritjem navedenih podatkov poslovnim subjektom (podjetju NKD d.o.o. in njegovim poslovnih partnerjem) nastala občutna škoda, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je glede izjeme poslovne skrivnosti uporabil institut delnega dostopa in ugotovil, da vsebina elektronskega sporočila z dne 14. 3. 2014 v celoti vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Ker se na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov zavrne dostop tudi do elektronskih naslovov pošiljatelja in naslovnikov, je IP odločil, da se dostop do navedenega elektronskega sporočila zavrne v celoti. Posredovanje ostalih dokumentov (Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, elektronskega sporočila z dne 11. 3. 2014, Obvestil in pouka kršitelju – obvestil o prekršku, Izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška ter Sklepa o ustavitvi postopka) pa je z uporabo instituta delnega dostopa mogoče. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in se zavrne na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker je organ dostop do teh podatkov zavrnil na podlagi napačne izjeme,.
Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena. Ker je organ na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka in napačno uporabil materialno pravo, je IP odločbo organa delno odpravil, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP in dopolnil postopek ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP sam odločil o zadevi. IP je zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov, poslovne skrivnosti in varovanja tajnosti vira prijave v zahtevanih dokumentih, odločil, da se ti podatki prekrijejo, pri čemer je natančno opredelil, kateri podatki in v katerih dokumentih se prekrijejo in prosilcu omogočil dostop do dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka