Prosilka - Narodna in univerzitetna knjižnica
+ -Številka: 090-267/2014
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do dokumentov, ki se nanašajo na opravljanje bibliotekarskega izpita za poimensko navedeno posameznico. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da ne gre za arhivsko gradivo. IP je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali ima oseba, ki jo je prosilka določila z imenom in priimkom ter zaposlitvijo, bibliotekarski izpit ali ne, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj se zahtevana informacija nanaša na določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka javnosti s strani organa pa ne obstaja. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa. Ker je prosilka zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru za javno uslužbenko in da je zahtevana informacija v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, je IP poudaril, da omenjeno dejstvo, v razmerju do organa, ni relevantno. Vsak organ ima svoj akt o sistematizaciji delovnih mest in pogoje, ki jih mora izpolnjevati javni uslužbenec za zasedbo delovnega mesta, kar pa ni v pristojnosti izpitne komisije oziroma organa, temveč organa, kjer je omenjena posameznica zaposlena.
ODLOČBA:Številka: 090-267/2014/4
Datum: 11. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24.11.2014 (v nadaljevanju prosilka) zoper sklep z dne 11. 11. 2014, št. 090-5/2014-1, Narodne in univerzitetne knjižnice, Turjaška 1, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 24. 11. 2014 zoper sklep Narodne in univerzitetne knjižnice, št. 090-5/2014-1, z dne 11. 11. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 4. 11. 2014 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji organ po navadni ali elektronski pošti posreduje dokumente, ki se nanašajo na opravljanje bibliotekarskega izpita kandidatke. Bibliotekarski izpit naj bi kandidatka opravljala v jesenskem roku I. 2012. V zvezi s tem želi prejeti zlasti: izpolnjeno prijavnico »PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT«, izjavo odgovorne osebe knjižnice, iz katere sta razvidna trajanje in program strokovnega usposabljanja v knjižnici in ocena kandidatkinega dela, kopijo dokazila o izobrazbi (zadnji končani šoli), dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu.
O zahtevi prosilke je organ odločil s sklepom z dne 11. 11. 2014, št. 090-5/2014-1, s katerim je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da dokumentacija, ki jo zahteva prosilka, ni informacija javnega značaja, ker gre za arhivsko gradivo Izpitne komisije za priznavanje strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, arhivsko gradivo pa po 2. odstavku 4. člena ZDIJZ ni informacija javnega značaja. Dokumentacija, ki jo zahteva prosilka, vsebuje osebne podatke kandidatke. Po določbi 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po oceni organa je to prav gotovo izpitna dokumentacija izpitne komisije, ki vsebuje podatke o tem, kdaj in kako je kandidatka opravljala strokovni bibliotekarski izpit. Določba 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 dopušča posredovanje osebnih podatkov samo, če je takšna obdelava določena z zakonom ali obstoji privolitev posameznika. Vendar pa ZVOP-1 možnosti privolitve posameznika v takšnem primeru, kot je obravnavani, sploh ne predvideva, saj je po določbi 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 posredovanje osebnih podatkov v javnem sektorju dopustno le v primeru, če je taka obdelava določena z zakonom, privolitev za objavo določenih podatkov v javnem sektorju pa mora tudi biti predvidena z zakonom. V konkretnem primeru bi bilo torej posredovanje osebnih podatkov dopustno le, če bi to dopuščal zakon, saj privolitev posameznika z zakonom ni določena. Prosilka torej v konkretnem primeru zahteva dostop do varovanih osebnih podatkov kandidatke, za posredovanje katerih po ZDIJZ ni pravne podlage. Zato bi posredovanje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, saj ta ne daje podlage za njihovo razkritje.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 24. 11. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da se z njo ne strinja. Meni, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo arhivskega gradiva skladno z določili ZVDAGA. Gradivo, ki pridobi status arhivskega gradiva na podlagi odločbe državnega arhiva, pa še ni izročeno pristojnemu arhivu, do prevzema s strani Arhiva Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARS) ni del arhivskega gradiva, ki se hrani v okviru izvajanja nalog javne arhivske službe, zato ni izključeno iz sistema ZDIJZ. Arhivsko gradivo po arhivskem zakonu nastane takrat, ko ga ustvarjalec oziroma imetnik odbere iz dokumentarnega gradiva in izroči pristojnemu arhivu, torej morata biti izpolnjena oba pogoja. Po mnenju prosilke gre pri omenjenih dokumentih za gradivo, ki je še v stalni zbirki NUK-a in še ni bilo predano ARS. V stalnih zbirkah ustvarjalcev je gradivo označeno kot A, T ali pa s 5, 10. Tudi, če je označeno pod A, pri dostopnosti še ne zapade pod določbe ZVDAGA. Pod določbe ZVDAGA namreč zapade, ko je gradivo prevzeto v arhiv, v primeru NUK-a je to ARS. V nadaljevanju prosilka navaja, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno uslužbenko, zaposleno v javnem zavodu s področja kulture. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kar pa knjižnica vsekakor je. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Organ se je pri zavrnitvi dostopa do obravnave dokumenta skliceval na varstvo osebnih podatkov, vendar ni preveril, ali so v dokumentu vsi varovani osebni podatki, torej takšni, ki uživajo zaščito po ZVOP-1. Prosilka meni, da med varovane osebne podatke ne morejo uvrstiti imen in priimkov javnih uslužbencev, skupaj z navedbo izobrazbe in delovnega mesta, saj gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in so javni že na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ tudi ni preizkusil možnosti prekritja varovanih osebnih podatkov in posredovanja preostalega dela dokumenta v skladu s 7. člen ZDIJZ. Organ bi moral prosilki omogočiti dostop do vsebine dokumenta, morebitne varovane osebne podatke pa izločiti (prekriti).
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe dne 27. 11. 2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP primarno ugotavlja, da je organ svojo odločitev sprejel s sklepom torej s procesnim aktom, čeprav je o zahtevi prosilke meritorno, vsebinsko odločil. To pomeni, da bi moral o zahtevi odločiti z odločbo. Ker pa ima izpodbijani akt vse sestavine, ki jih mora imeti odločba, gre za pomanjkljivost, ki ni bistvena in ni vplivala na pravice prosilke.
IP se je v nadaljevanju opredelil do vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru za arhivsko gradivo, ki v skladu z 2. odstavkom 4. člena ZDIJZ ni informacija javnega značaja. Kot pravilno navaja prosilka v pritožbi, ima status arhivskega gradiva dokumentacija, ki je bila odbrana in izročena v Arhiv RS oziroma se hrani v lastnem arhivu v skladu z ZVDAGA. V obravnavanem primeru organ ni izkazal, da bi bila izvedena navedena postopka, ki sta konstitutivna elementa arhivskega gradiva, kar pomeni, da ne gre za arhivsko gradivo v smislu drugega odstavka 4. člena ZDIJZ.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava (javni zavod) zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da na načelni ravni bibliotekarski izpit oziroma dokumentacija o strokovnem izpitu izpitne komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, saj ustreza vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odst. 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija tudi prosto dostopna.
Sporno pa je vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ, že v fazi presoje obstoja kriterija materializirane oblike.
Prosilka je zahtevala informacijo, iz katere izhaja, da je poimensko navedena oseba opravila bibliotekarski izpit pri izpitni komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke pri organu. Organ je navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje osebne podatke kandidatke, za posredovanje katerih po ZDIJZ ni pravne podlage. Po oceni IP je bistvo problema v konkretnem postopku, ali bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij, ali je konkretna posameznica opravila bibliotekarski izpit ali ne, prišlo do kršitve določbe ZVOP-1.
IP je tako v nadaljevanju presojal, ali bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali informacija obstaja v materializirani obliki oziroma podatka o tem, ali organ z njo dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kar pomeni, da je podatek o tem, ali ima določena oseba bibliotekarski izpit ali ne nedvomno njen osebni podatek, na podlagi katerega je oseba določljiva.
Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Bibliotekarski izpit ureja 39. člen Zakona o knjižničarstvu (v nadaljevanju ZKnj-1), ki predpisuje tudi sprejem pravilnika o bibliotekarskih izpitih, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo in je še v pripravi. Tako se trenutno bibliotekarski izpit opravlja v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980, v nadaljevanju Sporazum). Za organizacijo in izvajanje izpitov je odgovorna Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, izpitna komisija pri organu. O strokovnih izpitih se vodita zapisnik in evidenca na predpisanem obrazcu (57. čl. Sporazuma). Navedeno pomeni, da zahtevana informacija v skladu z ZKnj-1 in Sporazumom izhaja iz evidenc oziroma matične knjige o opravljenih bibliotekarskih izpitih, kar pomeni, da bi prost dostop oziroma posredovanje informacije, ki izkazuje, ali je poimensko navedene oseba opravila bibliotekarski izpit ali ne, predstavljalo obdelavo osebnih podatkov v smislu tretje točke 6. člena ZVOP-1, za kar mora imeti organ, kot upravljavec zbirke, v skladu z 9. členom ZVOP-1, podlago v zakonu, ki pa je ZKnj-1 ne daje. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilki lahko posredoval zahtevane podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je IP ni našel. Navedeno pomeni, da zahtevane informacije predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je prosilka v pritožbi izpostavila, da so predmet zahteve informacije, ki so povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so podani pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih se lahko izjema varstva osebnih podatkov preseže.
Prosilka pravilno ugotavlja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto, vendar IP poudarja, da morata biti pri tem kumulativno izkazana dva pogoja, da gre za javnega uslužbenca in da je zahtevana informacija v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. V obravnavanem primeru je organ zgolj izvajalec omenjenih izpitov in zato informacije, ki izhajajo iz zbirke, s katero upravlja organ, ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, saj kandidati, ki opravljajo bibliotekarski izpit, niso zaposleni pri organu. Glede na navedeno je prosilka izvedla napačen sklep, da ima javnost navedenih informacij, kadar so potencialno v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, za posledico tudi javnost zbirke, s katero razpolaga organ. Prosilka sicer zatrjuje, da gre v obravnavanem primeru za javno uslužbenko in da je zahtevana informacija v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, vendar omenjeno dejstvo kot rečeno, v razmerju do organa, ni relevantno. Vsak organ ima svoj akt o sistematizaciji delovnih mest in pogoje, ki jih mora izpolnjevati javni uslužbenec za zasedbo delovnega mesta, kar pa ni v pristojnosti izpitne komisije oziroma organa, temveč organa, kjer je omenjena posameznica zaposlena.
IP na podlagi navedenega zaključuje, da zahtevana informacija v razmerju do organa, ni povezana s porabo javnih sredstev, niti z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanjem javne funkcije.
Prosilka pa ima vsekakor možnost, da zahteva dostop do informacij od organa, kjer je konkretna javna uslužbenka zaposlena, saj bodo v tem primeru relevantni argumenti prosilke, da med prosto dostopne informacije javnega značaja sodijo informacije, ki so v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kamor se nedvomno uvrščajo informacije o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta.
IP je upoštevajoč navedene pravne podlage in zahtevo prosilke, ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali ima oseba, ki jo je prosilka določila z imenom in priimkom ter zaposlitvijo, bibliotekarski izpit ali ne, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj se zahtevana informacija nanaša na določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka javnosti s strani organa pa ne obstaja. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni kršil določb ZUP in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj je, glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), ravnal pravilno.
Glede dopustnosti delnega dostopa velja poudariti, da ga je treba presojati od primera do primera. IP pa opozarja tudi na novejšo sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je to navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev Pooblaščenca, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep organa prve stopnje.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper sklep z dne 11. 11. 2014, št. 090-5/2014-1, Narodne in univerzitetne knjižnice, Turjaška 1, 1001 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka