novinarka Barbara Smajila, Dnevnik - Energetika Ljubljana
+ -Številka: 090-266/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost, Kršitev materialnega prava, Test interesa javnosti, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala seznam upravnikov večstanovanjskih stavb, ki so pogodbeno prevzeli obveznost plačevanja terjatev, ki nastanejo iz naslova storitev javne službe dobave toplote oziroma zemeljskega plina, ki jo končnim uporabnikom (etažnim lastnikom) zagotavlja organ, vendar zapadlih terjatev niso poplačali več kot tri mesece. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati seznam, vendar le podatke o skupni višini terjatev, ki jih ima do posameznega upravnika, skupni višini terjatev, ki jih posamezen upravnik ni plačal več kot tri mesece, ter podatek o upravljanju teh terjatev. Za te dele seznama je ugotovil, da predstavljajo porabo javnih sredstev, in je kljub temu, da izpolnjujejo kriterije za izjemo poslovne skrivnosti, treba prosilki omogočiti dostop do seznama. V delu pritožbe, ki se nanaša na podatke o tem, kateri konkretni upravniki so neplačniki, in številu večstanovanjskih stavb, glede katerih je posamezen upravnik sklenil pogodbo z organom, je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil, ker kriteriji za obstoj izjem od izjeme varstva poslovne skrivnosti niso izpolnjeni.
ODLOČBA:Številka: 090-266/2014/
Datum: 16. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi novinarke časnika Dnevnik Barbare Smajila, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 21. 11. 2014, zoper Odločbo Energetike Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 20. 11. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se izpodbijana odločba Energetike Ljubljana d.o.o. z dne 20.11.2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo seznama – tabele »Pregled večjih dolžnikov – upravnikov; stanje zapadlih terjatev na dan 20. 11. 2014«, pri čemer mora prekriti 1., 2., 5. in 6. stolpec.
2. V preostalih delih (to je glede delov dokumenta, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti) se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 23. 10. 2014 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo, v kateri je med drugim zahtevala, da ji organ posreduje seznam najbolj problematičnih upravnikov, ki ne poravnajo obveznosti in imajo že za pet ali več mesecev zapadlih (delno ali povsem) neplačanih računov. Ob tem je navedla, da je podatek zagotovo v javnem interesu, ker gre za pravne osebe, ki jim večina etažnih lastnikov v zaupanju in dobri veri redno plačuje račune, denar pa, kot smo videli v Lenartu, ponikne.
Organ je dne 24. 10. 2014 prosilki odgovoril z elektronskim sporočilom, v katerem je navedel, da se je v preteklosti srečal z neizvajanjem nakazil že plačanih obveznosti s strani etažnih lastnikov in je obravnaval posamične primere, za katere je našel rešitve ali sprožil ustrezne sodne postopke. Poudaril je, da upravniki, ki so poslovali na tak način, niso več upravniki in da etažnim lastnikom v nobenem primeru ni bila prekinjena dobava toplote ali zemeljskega plina. Navedel je, da trenutno takih primerov ni.
Prosilka je 30. 10. 2014 organu poslala elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da ji očitno ne namerava poslati seznama upravnikov, ki imajo za nekatere bloke za več mesecev neporavnane račune, oziroma, da gre očitno za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato naj ji v skladu z 2. odst. 22. člena ZDIJZ izda odločbo.
Organ je prosilki dne 19. 11. 2014 po elektronski pošti pojasnil, da ima v določenih primerih z upravniki sklenjene pogodbe o sodelovanju, na podlagi katerih so se upravniki zavezali, da bodo v celoti poravnali stroške dobavljene energije, sami pa vodili postopek izterjave stroškov dobavljene energije do odjemalcev, ki računov niso poravnali. V teh primerih organ kot dolžnika obravnava le upravnika (in ne etažnih lastnikov) in izvršbo vodi le proti upravniku, medtem ko pri odjemalcih preveri, ali so stroške poravnali, preden izvrši kakršenkoli odklop. Sporočil je še, da na podlagi stanja plačil po odjemnih mestih, plačilna dinamika pri plačevanju s strani upravnikov občasno sicer poteka z zamikom, vendar ni upravnikov, ki v daljšem obdobju ne bi prenakazovali prejetih plačil za dobavljeno toploto ali zemeljski plin.
Prosilka je istega dne od organa ponovno zahtevala, da izda odločbo, ker je njeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja očitno zavrnil. Organ ji je takoj odgovoril, da njene zahteve ni zavrnil, ampak ji je dal izčrpne odgovore oziroma pojasnila na njena vprašanja, da pa seznama upravnikov, ki ne poravnajo obveznosti več kot pet mesecev nima, ker takih upravnikov ni. Prosilko je organ prosil, da natančneje pojasni, katere informacije, ki jih še ni prejela, želi. Prosilka je nemudoma odgovorila, da je prosila, da ji organ posreduje seznam upravnikov, ki bi po pogodbi morali poravnati račune za večstanovanjske stavbe v celoti, a tega že tri mesece ali več niso storili – kar pomeni, da so že tri ali več mesecev delno ali v celoti dolžniki. Navedla je, da ima dokaze, da takšni upravniki obstajajo, in da pričakuje, da ji bo organ izdal odločbo, če ji seznama ne bo posredoval.
Organ je 20. 11. 2014 izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilke z dne 23. 10. 2014 in njeno dodatno pojasnilo z dne 19. 11. 2014. V obrazložitvi je povzel zgoraj povzeto korespondenco in svoja pojasnila prosilki ter navedel, da je predmet zahteve seznam tistih upravnikov večstanovanjskih stavb, ki niso poravnali pogodbenih obveznosti po pogodbi o poslovnem sodelovanju med organom in upravnikom, s katero se je upravnik zavezal plačevati kot porok in plačnik stroške dobavljene toplotne energije oziroma zemeljskega plina, ki so jih sicer dolžni plačati etažni lastniki kot odjemalci; zahteva se nanaša na obdobje treh mesecev oziroma na podlagi prve zahteve prosilke z dne 23. 10. 2014 za obdobje pet ali več mesecev neplačanih računov, pri čemer so predmet presoje pogodbene obveznosti na dan 20. 11. 2014. Organ je ugotovil, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec gospodarske javne službe distribucije toplote ter dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ugotovil je, da z informacijo, ki je predmet zahteve, razpolaga kot pogodbena stranka pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene z upravnikom. Kot predmet postopka je definiral štiri pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene s štirimi različnimi upravniki (poimenoval jih je upravniki A, B, C in D), s pripadajočimi aneksi. Vsi ti dokumenti so označeni kot poslovna skrivnost oziroma izhajajo iz dokumentov, ki so označeni kot poslovna skrivnost. Za vsako posamezno pogodbo je presojal in ugotovil, da izpolnjujejo kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju in da tudi vsi podatki, ki izhajajo iz teh pogodb in pripadajočih aneksov, prav tako predstavljajo poslovno skrivnost. Ugotovil je, da podatki o neplačanih računih po vsaki od pogodb s štirimi upravniki, izhajajo iz teh pogodb in zato tudi podatki o neplačanih zapadlih terjatvah predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ugotovil je tudi, da niso izpolnjeni pogoji po 6.a členu ZDIJZ, ker se pogodbe ne uvrščajo med sklenjene pravne posle, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje, ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih in drugih storitev ali sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe oziroma druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Organ je v postopek pozval tudi vse štiri upravnike. Odzvala sta se upravnik A in upravnik C ter oba navedla, da pogodbe in podatki, ki izhajajo iz pogodb, predstavljajo njuno poslovno skrivnost.
Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 21. 11. 2014, v kateri je navedla, da bi ji moral organ omogočiti dostop do osnovnih podatkov iz 6.a člena ZDIJZ (podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, datumu in trajanju posla) iz pogodb o poslovnem sodelovanju (in pripadajočih aneksov), sklenjenih s tistimi upravniki, ki niso poravnali pogodbenih obveznosti. Iz dokumentov, ki jih je prosilka pridobila drugje, naj bi bilo namreč razvidno, da nekateri upravniki več (tudi šest) mesecev niso poravnali tekočih stroškov, kljub temu, da so jim etažni lastniki ves ta čas redno nakazovali sredstva. Menila je, da morajo biti podatki o zadolženosti večstanovanjskih objektov in posledično etažnih lastnikov javni, ker imajo etažni lastniki interes in pravico vedeti, da stroški, ki so jih že plačali upravniku, do dobavitelja niso bili poravnani, in da je javno podjetje, ki opravlja javno službo, dolžno optimizirati poslovanje. Poudarila je še, da je organ prvotno večkrat zatrdil, da neplačnikov med upravniki sploh ni.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, in da zahtevani seznam, ki ga je organ skupaj s prosilkino pritožbo posredoval Pooblaščencu (Priloga 3: Pregled večjih dolžnikov – upravnikov; stanje zapadlih terjatev na dan 20. 11. 2014; v nadaljevanju: seznam upravnikov), predstavlja informacijo javnega značaja. Sporno je, ali je organ pravilno uporabil določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema poslovne skrivnosti) in ali bi moral v primeru, da je pravilno uporabil to določbo, uporabiti še določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ (osnovni podatki o pravnih poslih iz 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ) oziroma tretji odstavek 6. člena ZDIJZ (»izjeme od izjem«) ali drugi odstavek 6. člena ZDIJZ (test interesa javnosti).
Z vpogledom v vsako od pogodb, sklenjenih z upravniki, se je Pooblaščenec prepričal, da navedbe organa iz odločbe v celoti držijo in se nanje v celoti sklicuje – vsaka od sklenjenih pogodb je namreč pravilno označena kot poslovna skrivnost, kar se nanaša tudi na druge podatke, ki izvirajo iz posameznega poslovnega razmerja med organom in posameznim upravnikom, torej tudi seznam upravnikov izpolnjuje kriterije za obstoj poslovne skrivnosti in je organ pravilno uporabil določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali bi moral organ uporabiti še določbe ZDIJZ, ki nalagajo razkritje zahtevane informacije javnega značaja kljub obstoju izjeme poslovne skrivnosti. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki o zapadlih terjatvah, ki se nanašajo na plačilo storitev zagotavljanja gospodarske javne službe in jih pogodbeno dogovorjeni plačnik (upravnik) ni poravnal tri mesece ali več, pomenijo podatke o porabi javnih sredstev.
Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1) in že večkrat ugotovil, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi od končnih uporabnikov (glej na primer odločbo Pooblaščenca št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012). V konkretnem primeru pa niti ni sporno, da gre za sredstva, ki jih organ pridobiva v okviru izvajanja javne službe, ne glede na to, da se je organ s posebno pogodbo s posameznim upravnikom dogovoril, da ta prevzame plačilo terjatev, ki jih ima organ iz naslova izvajanja javne službe do končnih uporabnikov.
Porabo javnih sredstev je treba razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. Razpolaganje z javnimi sredstvi pomeni tudi opustitev pridobitve, če za pridobitev javnih sredstev obstaja pravna podlaga. Tako je treba tudi terjatve, ki jih ima organ iz naslova izvajanja javne službe, šteti za porabo javnih sredstev. Pri podatku o tem, da organ javnih sredstev, ki bi jih iz tega naslova lahko pridobil oziroma bi jih celo moral pridobiti, ne pridobi, gre prav tako za podatek o porabi javnih sredstev – po učinku na višino javnih sredstev namreč ni nobene razlike, med tem, da je organ terjatve unovčil in sredstva porabil za drug namen (pri čemer se ZDIJZ ne ukvarja z vprašanjem, za kaj je javna sredstva porabil in ali je bila takšna poraba upravičena, smotrna ali gospodarna), in tem, da organ terjatev sploh (še) ni unovčil (pri čemer se ZDIJZ prav tako ne ukvarja z vprašanjem, ali je takšno ravnanje organa upravičeno, smotrno ali gospodarno). Bistveno je, da so terjatve, ki predstavljajo javna sredstva, nastale in organ z njimi razpolaga na kakršenkoli način, ki po svoji vsebini vpliva na višino javnih sredstev (ne glede na to, ali gre za »naknadno« zmanjšanje (porabo v dobesednem pomenu), ali za to, da se sredstva niso povečala, pa bi se lahko oziroma bi se morala). Podatki o terjatvah, nastalih iz naslova izvajanja javne službe, ki niso bile plačane, zato po presoji Pooblaščenca pomenijo porabo javnih sredstev.
Seznam upravnikov, ki ga je zahtevala prosilka, očitno obstaja in organ z njim razpolaga (ker ga je v pritožbenem postopku posredoval Pooblaščencu), vendar izpolnjuje kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Ne glede na to pa je organ ravnal napačno, ker pri presoji ni uporabil določbe 1. al. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilki ni vseeno omogočil dostopa do podatkov iz tega seznama, ki pomenijo porabo javnih sredstev. Seznam oziroma tabela vsebuje 7 rubrik (stolpcev): 1. šifra poslovnega partnerja, 2. naziv upravnika – prejemnika računov v imenu in za račun skupnosti lastnikov, 3. skupna višina zapadlih terjatev, 4. skupna višina terjatev, ki so zapadle več kot tri mesece, 5. število skupnosti lastnikov, 6. vrsta pogodbenega razmerja ter 7. »upravljanje terjatev«. Pooblaščenec se je z vpogledom v seznam upravnikov in na podlagi zgornjih argumentov prepričal, da naslednji podatki oziroma stolpci iz seznama predstavljajo porabo javnih sredstev: skupna višina zapadlih terjatev (tretji stolpec »Zapadle terjatve«), skupna višina terjatev, ki so zapadle več kot tri mesece (četrti stolpec »zapadlo več kot 3 mesece«) ter sedmi stolpec »Upravljanje terjatev«. Preostali stolpci iz seznama ne pomenijo porabe javnih sredstev, ker ne povedo nič o razpolaganju z javnimi sredstvi – terjatvami, nastalimi iz izvajanja javne službe. Gre za podatke, ki izhajajo iz posameznih pogodb o poslovnem sodelovanju med organom in posameznim upravnikom, ki v zvezi s samim nastankom terjatev iz naslova izvajanja javne službe ne vplivajo na porabo javnih sredstev. Podatki o tem, kateri upravniki kot pogodbeni prevzemniki plačila terjatev teh niso poplačali, niso nič bolj povezani s porabo javnih sredstev, kot bi bili s porabo javnih sredstev povezani podatki o tem, katere fizične ali pravne osebe, ki so končni uporabniki storitev javne službe, ki jo izvaja organ, niso plačali zapadlih terjatev iz tega naslova. Z vidika organa in ZDIJZ porabo javnih sredstev iz naslova izvajanja javne službe pomeni predvsem nastanek terjatve in njena izterjava (torej dejstvo, ali je organ terjatve izterjal in katera dejanja za njihovo izterjavo je opravil). Podatek o tem, kdo zapadlih terjatev ni plačal (kdo je končni uporabnik oziroma, kdo je za končnega uporabnika prevzel obveznost neposrednega plačila izvajalcu javne službe), pa presega pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ. Ker je podatke na seznamu, ki ne pomenijo porabe javnih sredstev, v skladu s 7. členom ZDIJZ in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) s prekritjem mogoče enostavno izločiti iz dokumenta, prosilki pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumenta (t. i. institut delnega dostopa), je Pooblaščenec odločil, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.
Pooblaščenec v zvezi z razkritjem celotnega seznama (vključno glede nazivov upravnikov) ni izvajal t. i. testa interesa javnosti, ki je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ (dostop do informacije javnega značaja se, ne glede na določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije). Prosilka se je v pritožbi namreč sklicevala zgolj na interes etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb, katerih upravniki utegnejo biti na zahtevanem seznamu, širši javni interes pa je utemeljevala na dolžnosti izvajalca javne službe, da optimizira svoje poslovanje. Interesu javnosti, da se seznani s prakso organa glede upravljanja terjatev, ki izhajajo iz izvajanja javne službe, je zadoščeno že z razkritjem podatkov o višini terjatev, trajanju zamude in ukrepov, ki jih organ izvaja za izterjavo, medtem ko je parcialnemu zasebnemu interesu etažnih lastnikov na informacijah o upravniku večstanovanjske stavbe, v kateri so oni etažni lastniki, zadoščeno na drugih pravnih podlagah (zlasti Stanovanjski zakon (SZ-1) in po splošnih predpisih s področja civilnega prava (tudi pogodba o upravljanju, ki so jo sklenili z upravnikom). Javnega interesa na razkritju konkretnih upravnikov z zahtevanega seznama, Pooblaščenec ni zaznal. O domnevnem pojavu (oziroma porastu tega pojava) nezavednega prezadolževanja etažnih lastnikov v razmerju do organa zaradi neizpolnjevanja upravnikovih obveznosti, lahko prosilka obvešča javnost tudi brez razkrivanja podatkov o tem, kateri konkretni upravniki so neplačniki. Zainteresirani etažni lastniki lahko potem na drugih pravnih podlagah preverijo, ali je upravnik njihove večstanovanjske stavbe med neplačniki. Prosilkine navedbe, da je organ prvotno trdil, da med upravniki sploh ni neplačnikov, so za konkreten pritožbeni postopek povsem irelevantne.
Pooblaščenec tudi ne more slediti trditvam prosilke, da bi ji moral organ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava seznam razkriti na podlagi 6.a ZDIJZ. V skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ne glede na obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datumu in trajanju posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Pravni posli iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena so tisti, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugi pravni posli, s katerimi se dosega enak učinek. Ne glede na to, da zahtevani seznam upravnikov sicer izvira iz dela poslovanja organa, ki se nanaša na izvajanje javne službe, Pooblaščenec vseeno pojasnjuje, da stvarno premoženje predstavljajo premičnine in nepremičnine, ne pa tudi terjatve, ki pomenijo premoženjske pravice. Poleg tega dejstvo, da organu nastane terjatev, ali dejstvo, da terjatev ni poplačana, nista pravna posla, ki bi kakorkoli pomenila njegov izdatek za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb ali drugih pogodb, s katerimi se dosega enak učinek, kot tudi pravni posli (pogodbe), na podlagi katerih organ pridobi terjatve oziroma iz katerih terjatve izhajajo, ne pomenijo pravnih poslov za zgoraj navedene izdatke, zato so navedbe prosilke v tem delu neutemeljene.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v delu, ki se nanaša na 3., 4. in 7. stolpec zahtevanega seznama, ravnal napačno, ker ni uporabil določbe 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ, in je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v teh delih odločbo organa odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je glede 1., 2., 5. in 6. stolpca seznama) je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- UPB5; v nadaljevanju: ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,pooblaščenka