novinarka Maša Jesenšek, Delo - Tsmedia d.o.o.
+ -Številka: 0902-15/2014
Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je zahtevala dostop do pogodb za uporabo zemljišč, najem oglaševalskih objektov, zakup velikih digitalnih zaslonov in morebitne druge pogodbe, ki jih je sklepal zavezanec. Zavezanec je zahtevo zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevane pogodbe sicer predstavljajo informacije javnega značaja, da pa so v celoti izpolnjujejo subkjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Ker zavezanec ni subjekt, ki bi moral v skladu s 4. odst. 10.a člena ZDIJZ informacije javnega značaja posredovati v svetovni splet, lahko dostop do zahtevanih informacij na podlagi 3. odst. 6.a člena tega zakona avrne, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Zahtevane pogodbe so del večjega zavezančevega projekta uvedbe novega poslovnega modela na relevanten trg, zato bi njihovo razkritje, kot tipično velja za poslovne novosti, zagotovo huje škodovalo zavezančevi konkurenčni prednosti na trgu, ki jo predstavlja prav ta noviteta.
ODLOČBA:Številka: 0902-15/2014/4
Datum: 25. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi novinarke ________ (v nadaljevanju prosilka), z dne 10. 7. 2014, zoper odgovor TSmedia d.o.o., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 10. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odgovor TSmedia d.o.o. z dne 10. 7. 2014 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 12. 6. 2014 od zavezanca po elektronski pošti zahtevala seznam vseh pogodb, ki jih je zavezanec sklenil za postavitev velikih zunanjih digitalnih zaslonov v Ljubljani, ki jih oglašuje na spletni strani http://www.tsmedia.si/Oglasevanje/zunanji_digitalni_zasloni/mreze_zaslonov_in_lokacije/veliki_zunanji_zasloni.aspx (pogodbe za uporabo zemljišč, najem oglaševalskih objektov, zakup velikih digitalnih zaslonov in morebitne druge pogodbe). Za vsako posamezno pogodbo je zahtevala, da ji organ po elektronski pošti pošlje prepis naslednjih podatkov: o vrsti posla, pogodbenem partnerju (naziv, firma, sedež, poslovni naslov in račun za pravno osebo oziroma osebno ime in kraj bivanja za fizično osebo), pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter datumu in trajanju posla. Podredno je zahtevala vpogled v pogodbe na sedežu zavezanca.
Zavezanec je dne 10. 7. 2014 po elektronski pošti zavrnil prosilkino zahtevo, ker podatki in pogodbe, ki jih je zahtevala predstavljajo temeljne posle zavezanca, njihovo razkritje pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. Skliceval se je na 6. in 6.a člen ZDIJZ in pojasnil, da so bile vse pogodbe v zvezi s postavitvijo velikih zunanjih digitalnih zaslonov sklenjene s klavzulo o strogem varovanju poslovne skrivnosti in nerazkritju posamezne pogodbe v celoti ali vsaj njenih delov.
Prosilka je isti dan, kot je prejela zavrnilni odgovor, vložila pritožbo pri Pooblaščencu, v katerem je navedla le, da se pritožuje zoper odgovor zavezanca z dne 10. 7. 2014, ki ga je posredovala kot prilogo pritožbe.
Pooblaščenec je na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ pozval zavezanca, da mu posreduje pogodbe, ki jih je zahtevala prosilka in pojasni, zakaj in kako bi razkritje podatkov, ki jih je zahtevala prosilka, huje škodovalo njegovemu položaju na trgu.
Zavezanec je Pooblaščencu posredoval 7 dokumentov v elektronski obliki (5 pogodb, en dogovor o nerazkritju (v nadaljevanju: Dogovor) in en dokument »Izjava« z dne 1. 6. 2014) in se v svojem odgovoru izčrpno opredelil do vsakega od poslanih dokumentov. Skliceval se je na določbe vsake od pogodb o določitvi poslovne skrivnosti (oziroma na poseben dogovor o nerazkrivanju) in nadalje navedel, da je postavitev velikih zunanjih digitalnih zaslonov del večjega projekta oz produkta, ki ga zavezanec izvaja kot prvi v RS. Z razkritjem kateregakoli podatka iz zahtevanih pogodb bi prosilka in posledično kdorkoli pridobil pregled nad celotnim poslovnim modelom zavezanca, nad stroški in pogoji pogodb, ki so ključni elementi tržne strategije za nov produkt. Z razkritjem bi konkurenčne družbe (med drugim je kot ponudnik oglasnega prostora konkurent tudi Delo d.d., v imenu katerega s svojo zahtevo nastopa prosilka) pridobile ključne informacije, na podlagi katerih bi lahko izdelale analize in pripravile ponudbe oziroma produkte, konkurenčne zavezančevi. Zavezanec je poudaril, da je v RS trg t. i. zunajdomnega oglaševanja osredotočen na tradicionalno oglaševanje, medtem ko je digitalno zunajdomno oglaševanje še v razvoju. Projekt, kot je zavezančev, se na slovenskem trgu še ni izvajal in zavezanec je pri izvedbi naletel na številne nepredvidene težave, ki jih uspešno odpravlja s pogodbenimi partnerji, vendar projekt še ni v celoti zaključen. Zavezanec je podal tudi oceno poslovne škode, ki bi mu nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov. V svojem dopisu, ki ga je jasno označil kot poslovno skrivnost, je pojasnil tudi nekatere poslovno-tržne vidike svojega modela poslovanja v zvezi s pogodbami, na katere se nanaša prosilkina zahteva, in škodo, ki bi mu nastala z razkritjem teh pogodb, ter svoje navedbe utemeljil s konkretnimi številkami in vrednostmi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilke, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka odgovor zavezanca sicer izpodbija v celoti, vendar brez kakršnihkoli pritožbenih navedb, zato je Pooblaščenec odgovor preizkusil le v okviru, ki ga preizkusa po uradni dolžnosti.
V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ).
Pogodbe in izjave za uporabo zemljišč, najem oglaševalskih objektov, zakup velikih digitalnih zaslonov in morebitne druge podobne pogodbe oziroma pravni posli nedvomno ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po zgoraj citirani določbi 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ, saj gre za pravne posle, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje oziroma upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca oziroma gre za izdatke za naročilo blaga ali drugih storitev oziroma se s temi pogodbami dosega učinek, vsaj enak učinkom naštetih pravnih poslov. V skladu s 1. in 2. odst. 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilec), ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti informacijo javnega značaja tako, da jo pridobijo na vpogled, ali pridobijo njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Iz citiranih pravnih podlag izhaja dvoje: 1. vprašanje, kdo je prosilec, ne sme vplivati na odločitev o dostopu, in 2. vsi dokumenti, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, so načeloma prosto dostopni.
Določba 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) v 1. odst. 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi iz prvega odstavka, se v skladu z 2. odst. 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po izrecni določbi 3. odst. 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Vsi zahtevani dokumenti razen enega (Izjava z dne 1. 6. 2014), so v samih določbah ustrezno označeni kot poslovna skrivnost, v kar se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v 4 pogodbe, izjavo o nerazkrivanju, ki se nanaša na eno od štirih pogodb, in izjavo z dne 1. 6. 2014. Subjektivnemu kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti je zato zadoščeno v zvezi s štirimi pogodbami, ne pa tudi v zvezi z Izjavo z dne 1. 6. 2014. Ta izjava ni označena kot poslovna skrivnost na samem dokumentu ali v njem, niti zavezanec ni predložil nobenega dokaza, da bi bil dokument, kako drugače označen kot poslovna skrivnost v skladu s 1. odst. 39. člena ZGD-1, zato je Pooblaščenec nadalje presojal, ali je zavezanec izkazal obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Že sama vsebina izjave z dne 1. 6. 2014 je takšne narave, da očitno kaže na potrebo po posebnem varstvu, še toliko bolj ob dejstvu, da gre za del širšega projekta nove poslovne strategije zavezanca, katerega vpeljava na trg v času odločanja zavezanca o prosilkini zahtevi, še ni bila dokončana. Zato je Pooblaščenec štel, da je zavezanec izkazal izpolnjenost objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti v zvezi z Izjavo z dne 1. 6. 2014.
V skladu s 1. odst. 6.a člena ZDIJZ se ne glede na obstoj izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena tega zakona dovoli dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datumu in trajanju posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Ne glede na določbo 1. odst. 6.a člena ZDIJZ lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s 4. odst. 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.
V skladu s 4. odst. 10.a člena ZDIJZ se v svetovni splet posredujejo informacije v zvezi z naslednjimi zavezanci:
- javnimi gospodarskimi zavodi,
- javnimi podjetji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe,
- tistimi poslovnimi subjekti iz 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov ter
- zavezanci po 1. členu ZDIJZ z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz 1. odst. 10.a člena tega zakona.
Pri zavezancu, ki je gospodarska družba, je prevladujoč vpliv oseb javnega prava zagotovljen v skladu s 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, ker Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) posredno, prek druge gospodarske družbe (Telekom Slovenija, d.d.) lahko izvaja prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža kapitala (po podatkih iz registra zavezancev, ki ga na podlagi 3.b člena ZDIJZ vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) ima RS v lasti 73,27 odstotni kapitalski delež zavezanca). Informacije javnega značaja v zvezi z zavezancem se torej ne posredujejo v svetovni splet v skladu s 4. odst. 10.a člena ZDIJZ niti se zahteva prosilke ne nanaša na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, zato ima zavezanec zakonsko podlago, da zavrne dostop tudi do osnovnih podatkov, ki so taksativno navedeni v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu.
Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevanih 6 dokumentov in na podlagi navedb zavezanca prepričal, da je zavezanec pravilno uporabil določbo 3. odst. 6.a člena ZDIJZ, ker je izkazal, da bi razkritje že osnovnih podatkov o zahtevanih pogodbah huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Gre namreč za pogodbe, ki se nanašajo na novo poslovno taktiko zavezanca v zvezi s »produktom«, ki še ni prisoten na Slovenskem trgu – že z razkritjem osnovnih podatkov o zahtevanih pogodbah bi prišlo do razkritja novega poslovnega modela, ki ga uvaja zavezanec in za uvedbo katerega mu je kot gospodarski družbi, ki ni v 100 odstotni lasti oseb javnega prava, treba priznati višjo stopnjo zaščite poslovne skrivnosti, v čemer je tudi namen določbe 3. odst. 6.a člena ZDIJZ. Nedvomno bi razkritje poslovnih načrtov gospodarske družbe huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu – veliko bolj, kot če bi šlo za poslovni model, ki je v praksi konkurenčnih podjetij na relevantnem trgu že uveljavljen oziroma če bi šlo za poslovni model, ki bi ga konkretni zavezanec v trenutku odločanja o zahtevi prosilke že uveljavil na relevantnem trgu. Vsaka poslovna noviteta in dokumentacija, ki se nanaša na to poslovno noviteto posameznega poslovnega subjekta, najbolj tipično in očitno pomeni tiste informacije, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker njihovo razkritje nepooblaščeni osebi (javnosti in s tem neizogibno tudi konkurentom) najbolj očitno lahko huje škoduje konkurenčnemu položaju poslovnega subjekta na trgu – njegovi konkurenčni prednosti, ki jo predstavlja noviteta, ki jo načrtuje predstaviti na trgu ob, po lastni oceni in upoštevaje vse parametre konkretne poslovne ideje, primernem trenutku.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen, odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka