Prosilec - Mestna občina Novo mesto
+ -Številka: 090-260/2014
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval fotokopije uradnih cenitev sodnih cenilcev za trafo postaje. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga izjeme varstva poslovne skrivnosti in navedel, da gre tudi za avtorska dela. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba delno utemeljena. Pri presoji cenitev je IP ugotovil, da izjema varstva poslovne skrivnosti ni podana, gre pa za avtorsko varovana dela. Ugotovljen obstoj avtorsko pravnega dela po ZDIJZ ne pomeni, da je dostop do zahtevane informacije mogoče v celoti zavrniti, temveč je omejen le način seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). V skladu s tem, in ker organ nima nikakršnih materialnih avtorskih pravic na zahtevanih cenitvah, je IP odločil, da mora organ prosilcu vpogled v zahtevane cenitve, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.ODLOČBA:Številka: 090-260/2014/12
Datum: 20. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… in ……………………… (v nadaljevanju prosilca) zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 0901-29/2014 (1004) z dne 28. 10. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilcev se delno ugodi in se odločba Mestne občine Novo mesto, št. 0901-29/2014 (1004) z dne 28. 10. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcema v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v:
- Poročilo o vrednotenju transformatorske postaje TP Obrtna cona Cikava 1 v Novem mestu, z dne 2. 11. 2005, pri čemer je dolžan prekriti priimek predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d na 2. strani ter naslov, številko telefona, GSM in faksa avtorjev poročila na 2. in 4. strani;
- Poročilo o vrednotenju transformatorske postaje TP Obrtna cona Cikava 2 v Novem mestu, z dne 2. 11. 2005, pri čemer je dolžan prekriti priimek predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d na 2. strani ter naslov, številko telefona, GSM in faksa avtorjev poročila na 2. in 4. strani;
- Cenitev za TP - Mrzla dolina z dne 6. 11.2005, pri čemer je dolžan prekriti naslov sodnega izvedenca;
- Cenitev za TP – Kulturni center z dne 6. 11. 2005, pri čemer je dolžan prekriti naslov sodnega izvedenca.
2. Pritožba prosilcev se v delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke iz 1. točke izreka te odločbe, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 30. 9. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala fotokopije uradnih cenitev sodnih cenilcev za trafo postaje Cikava 1, Cikava 2, Mrzla dolina in Kulturni center.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-29/2014 (1004) z dne 28. 10. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga izjeme varstva poslovne skrivnosti. Iz obrazložitve tudi izhaja, da so zahtevane cenitve avtorsko delo po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07-UPB, 68/08, 110/13, v nadaljevanju ZASP).
Prosilca sta se zoper odločbo pravočasno pritožila in navedla, da stranski udeleženec pod pretvezo varovanja poslovne skrivnosti izkorišča svoj monopolni položaj. Prepričana sta, da varovanje poslovne skrivnosti ne pride v poštev, ko gre za porabo javnega denarja, zato bi organ moral razkriti zahtevane cenitve.
Organ po prejemu pritožbe prosilcev odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 12. 11. 2014, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanje je IP dne 2. 3. 2015 in 16. 3. 2015 pozval organ, stranskega udeleženca Elektro Ljubljana d.d. in avtorje cenitev, za dodatna pojasnila.
Organ je odgovoril in navedel, da je cenitve trafo postaj pridobil z namenom določitve višine odškodnine za elektroenergetske objekte zaradi sklenitve ustreznih pogodb v zvezi s prenosom lastništva med organom in lastnikom omrežja in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, Elektrom Ljubljana d.d., ki je bil določen za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja tudi na območju Mestne občine Novo mesto. Gre za starejše transformatorske postaje, ki jih je na območjih nekdanjih zazidalnih načrtov zgradil organ po pogojih Elektra Ljubljana d.d., kot pristojnega soglasodajalca in jih ob upoštevanju ostale zakonodaje v preteklem obdobju ni bil pripravljen brezplačno prenesti v last podjetju Elektro Ljubljana d.d.. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za javna sredstva, pač pa za prihodek organa. Organ je priložil dokumente Občinskega sveta v zvezi s prodajo transformatorskih postaj.
Stranski udeleženec Elektro Ljubljana d.d. je navedel, da je lastnik standarda ISO/IEC 27001:2005, Sistem za upravljanje varovanja informacij, po katerem so pogodbene stranke zavezane ravnanja z informacijami, s katerimi se seznanijo v celoti, ravnati v skladu z navedenim standardom, z določili ZGD-1 glede varovanja poslovne skrivnosti in določili Zakona o varovanju osebnih podatkov. Skladno z določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 26. členom ZDIJZ je treba zahtevo zavrniti, ker bi s pošiljanjem zahtevanih podatkov kršili določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti, določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov in navedenega standarda. V kolikor prosilca lahko izkažeta upravičen pravni interes za pridobitev predmetnih cenitev, stranki udeleženec dopušča možnost, da cenilci, kot avtorji podajo pisno soglasje, s katerim izrecno dovolijo, da uradna oseba organa, lahko prosilcema posreduje fotokopije zahtevanih cenitev. Samo dejstvo, da je Elektro Ljubljana d.d. bilo naročnik in plačnik predmetnih cenitev, mu ne zagotavlja lastništva in s tem pravice prenosa avtorskih pravic nanj. Glede na navedeno, mu tudi ni dovoljeno kopirati, ali kako drugače razpečevati in vročati zahtevanih cenitev nepooblaščenim osebam. Navedel je še, da takšne cenitve običajno naroča za potrebe raznih upravnih postopkov, npr. pri ustanovitvi služnosti v javno korist, prenosu lastninske pravice ali za potrebe raznih sodnih postopkov in so sestavni deli upravnih in sodnih spisov.
Odgovor so posredovali tudi avtorji zahtevanih cenitev, pri čemer je sodni izvedenec ………… izrecno izjavil, da ne vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Sodna izvedenca in cenilca ………… in …………… pa sta navedla, da so bila cenitvena poročila napravljena za naročnika (Elektro Ljubljana d.d.), v njih pa je točno navedeno, da je namen vrednotenja ocenitev poštene tržne vrednosti za ocenjevano posest za uporabo pri odločanju naročnika. Pri izjavi ocenjevalcev je navedeno, da posredovanje poročila ali njegove kopije ne nosi s seboj pravice javne objave dela ali celote poročila, niti ne sme biti brez pisne privolitve naročnika uporabljeno za noben drug namen s strani kogarkoli. Cenitvena poročila so avtorsko delo, avtorske pravice pa imajo avtorji poročila.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje in da organ z njimi razpolaga. Iz pritožbe izhaja, da je predmet tega pritožbena postopka presoja, ali so:
- Poročilo o vrednotenju transformatorske postaje TP Obrtna cona Cikava 1 v Novem mestu, z dne 2. 11. 2005;
- Poročilo o vrednotenju transformatorske postaje TP Obrtna cona Cikava 2 v Novem mestu, z dne 2. 11. 2005;
- Cenitev za TP - Mrzla dolina z dne 6. 11.2005 ter
- Cenitev za TP – Kulturni center z dne 6. 11. 2005
(v nadaljevanju cenitve) prosto dostopne informacije javnega značaja v obliki fotokopij.
Izjema varstva poslovne skrivnosti
Ker sta se organ in stranski udeleženec sklicevala na izjemo varstva poslovne skrivnosti, je IP ugotavljal, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po določbah ZGD-1, na katere v 2. točki prvega odstavka 6. člena napoti ZDIJZ.
ZGD-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom (t.i. subjektivni kriterij). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Najprej je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru ni podan subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZDIJZ. Cenitve namreč niso vidno označene kot poslovna skrivnost, prav tako pa organ ni navedel, da bi v zvezi s cenitvami obstajal kakršenkoli akt o varovanju poslovne skrivnosti, ki bi konkretne cenitve označil kot poslovno skrivnost. Nadalje organ tudi ni izkazal, da bi ob razkritju dokumentov škoda nastala stranskemu udeležencu in bi zato obstajala očitna potreba po varstvu teh podatkov v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij poslovne skrivnosti). Prav tako stranski udeleženec škode, ki bi nastala z razkritjem cenitev, ni izkazal, čeprav je imel večkrat možnost, da se konkretno opredeli glede nastanka škode. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. IP je ugotovil, da je organ cenitve pridobil v postopku prodaje energetske infrastrukture – trafo postaj, ki so pomembne za izvajanje gospodarske javne službe na področju distribucije električne energije. Cenitve so bile podlaga za višino nadomestila za prenos lastništva na trafo postajah iz organa na Elektro Ljubljana d.d. Po pregledu cenitev je IP ugotovil, da v njih ni podatkov, ki bi lahko, v primeru javne dostopnosti, povzročili škodo stranskemu udeležencu oz. kakorkoli vplivali na njegov konkurenčni položaj. Cenitve prav tako ne razkrivajo nobenega znanja (know-how), ki ga stranski udeleženec uporablja npr. za doseganje prednosti na trgu, ne razkrivajo nobenih analiz, oziroma drugih podobnih podatkov, da bi lahko govorili o objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti. Glede na navedeno je odločitev organa, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, napačna.
Kot dodaten argument, da gre za prosto dostopne informacije, IP pojasnjuje, da je šlo v konkretnem primeru za sklepanje pogodb o prenosu lastninske pravice na trafo postajah med organom in stranskim udeležencem. Šlo je torej za pravne posle s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, ki vplivajo na javnofinančne tokove organa. Kupnina oz. višina nadomestila za odkup trafo postaj je bila določena z zahtevanimi cenitvami. Z uporabo logične razlage določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, IP zaključuje, da tudi prilivi v proračun lokalne skupnosti, pa čeprav iz naslova kupnine in s takšnimi prilivi povezani podatki, niso varovani, ampak morajo biti javni, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi. Glede na navedeno je navedba organa, da v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev, temveč za prihodek mestne občine, neutemeljena. IP opozarja, da je treba pojem javna sredstva razumeti širše. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1). V skladu s šestim odstavkom 21. člena ZRacS-1 poslovanje uporabnika javnih sredstev (kar organ nedvomno je) sestavljajo prvič, vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev (poslovanje v ožjem pomenu) in drugič, vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (poslovanje v širšem pomenu). V konkretnem primeru je prodaja trafo postaj, katerih cena je bila določena z zahtevanimi cenitvami, vplivala na stanje javnega premoženja organa, saj je to za organ pomenilo priliv sredstev in hkrati zmanjšanje stroškov v zvezi z vzdrževanjem predmetnih trafo postaj oz. s prodajo, celo odpad teh stroškov. Ker gre v konkretnem primeru za upravljanje s stvarnim premoženjem organa, kar glede na določbo ZRacS-1 sodi med javna sredstva, je dostop do zahtevanih cenitev dopustno omogočiti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema varstva osebnih podatkov
IP je po uradni dolžnosti preučil, ali utegnejo nekateri podatki iz zahtevanih cenitev predstavljati izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po katerikoli drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, med katerimi se je po pregledu zahtevanih cenitev kot edino relevantna izkazala izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). V zvezi z ugotavljanjem, ali se v cenitvah nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je IP ugotavljal, ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. člena ZVOP-1.
Osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, so priimek predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d. ter naslov, številka telefona in GSM, številka faksa in naslov elektronske pošte sodnega cenilca, saj njihove obdelave, v smislu razkrivanja podatka javnosti, ne predvideva noben zakon.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) v 88. členu določa, da so nekateri podatki o sodnih cenilcih javni le z namenom, ki je usmerjen v pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje strank. Poleg tega je v 85. členu ZS določeno, da se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. V konkretnem primeru oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca, nastopa v vlogi, ki jo predvidevata 85. in 88. člen ZS, torej v vlogi sodnega cenilca. Zaradi tega dejstva je osebne podatke, kot so ime, priimek, smer in stopnja izobrazbe sodnega cenilca, dopustno razkriti javnosti.
7. člen ZDIJZ določa, da se v primeru, ko organ ugotovi, da se v dokumentu nahaja podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Glede na navedeno določbo je IP v izreku odločbe organu naložil, da pri posredovanju cenitev prosilcev izbriše oziroma prikrije tiste osebne podatke, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo
V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do fotokopij cenitev, saj je odločil, da gre za avtorsko varovana dela, glede katerih je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, mogoča seznanitev z informacijo izključno tako, da se da na vpogled.
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Glede na navedeno je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so cenitve, katerih posredovanje fotokopij je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 12. točki izrecno navaja predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Cenitve, ki jih zahteva prosilec, so strokovna (izvedensko) mnenja oziroma študije, ki temeljijo na (ekonomski) znanosti in znanju avtorja dokumenta. IP ocenjuje, da obravnavane cenitve izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da so dela izražena, da predstavljajo stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spadajo v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi cenitve IP ocenjuje tudi, da imajo cenitve zadostno mero individualnosti, saj vsebujejo razlage, predloge, mnenje in oceno tržne vrednosti, ki so kot take nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
IP je ob ugotovitvi, da gre za avtorskopravno varovana dela, ugotovil tudi, da je organ v konkretnem primeru zahtevane cenitve pridobil za namene izvedbe postopka razpolaganja z občinskim premoženjem, pri čemer cenitev ni naročil in plačal sam. Glede na navedeno dejstvo in na navedbe organa, stranskega udeleženca in avtorjev cenitev, organ tudi nima nikakršnih materialnih avtorskih pravic na zahtevanih cenitvah. Razpolaga zgolj z izvodi cenitev, ki jih je pridobil za namene izvedbe postopka razpolaganja z občinskim premoženjem. Avtorji cenitev torej po samem ZASP pravno veljavno razpolagajo z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanih cenitvah (avtorskih delih). IP tako ponovno poudarja, da organ na zahtevanih avtorskih delih nima nikakršne materialne avtorske pravice, zato teh pravic tudi ne more veljavno prenesti naprej, na tretje osebe (prosilce po ZDIJZ). Ob tem pa IP opozarja, da ugotovljen obstoj avtorsko pravnega dela po ZDIJZ ne pomeni, da je dostop do zahtevane informacije mogoče v celoti zavrniti, omejen je le način seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). V skladu s tem je IP odločil, da mora organ prosilcema omogočiti seznanitev z zahtevanimi dokumenti na način, da jima omogoči vpogled v zahtevane cenitve.
IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in da je napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil in sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je IP, na podlagi prvega dostavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in v tem delu potrdil izpodbijano odločbo.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka