Občina Ormož - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo- Direktorat za regionalni razvoj
+ -Številka: 090-253/2014
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokument, s katerim so bili imenovani člani strokovne komisije za pripravo javnega poziva in dokumentacije javnega poziva ter formalni in vsebinski pregled vlog, ki so bile predložene v okviru konkretnega javnega poziva. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva upravnega postopka, saj javni poziv še ni zaključen in bi razkritje podatkov o sestavi komisije škodovalo izvedbi upravnega postopka. Pooblaščenec je ugotovil, da prosta dostopnost sklepa o imenovanju komisije za pripravo besedila javnega poziva in izvedbo postopka javnega poziva ne bi škodovala izvedbi upravnega postopka. Hkrati je še ugotovil, da bi bilo omenjeni dokument treba razkriti tudi po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ zahtevane informacije posredovati prosilcu.
ODLOČBA:Številka: 090-253/2014/2
Datum: 8. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-25/2014-4 z dne 14. 10. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-25/2014-4 z dne 14. 10. 2014 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo in elektronski zapis:
- Sklepa o začetku postopka Javnega poziva in imenovanju komisije za izvedbo postopka Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, št. 4300-349/2013-SVLR/1 z dne 11. 10. 2013 ter
- Sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o začetku postopka Javnega poziva in imenovanju komisije za izvedbo postopka Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, št. 4300-349/2013-SVLR/170 z dne 29. 5. 2014.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 18. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v zahteval fotokopijo in elektronski zapis dokumenta, s katerim so bili imenovani člani strokovne komisije za pripravo javnega poziva in dokumentacije javnega poziva ter formalni in vsebinski pregled vlog, ki so bile predložene v okviru Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 090-25/2014-4 z dne 14. 10. 2014, iz razloga izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni postopek še v teku in da bi razkritje dokumenta škodovalo njegovi izvedbi in s tem povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa v upravnem postopku v smislu morebitnega vplivanja ali šikaniranja na člane strokovne komisije. Prosilec bi podatke uporabil za vplivanje na člane strokovne komisije in za predstavitev javnega poziva javnosti in predvsem medijem na napačen način, kar je prosilec z večkratnim nastopanjem v medijih že storil. Z razkritjem informacij bi tako nastala škoda za izvedbo javnega poziva, ki je večja od pravice javnosti, do seznanitve z informacijo.
Zoper odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo. Meni, da je postopek javnega poziva z izborom prejemnikov zaključen, saj vse aktivnosti v zvezi z realizacijo odobrenih projektov že potekajo. Organ je že dne 16. 9. 2014 na svoji spletni strani objavil seznam prejemnikov, ki so upravičeni do sofinanciranja projektov s sredstvi ESRR, prosilec pa je sklep o zavrnitvi vloge tudi že prejel konec septembra 2014.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-25/2014-9, z dne 28. 10. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da sta predmet zahteve in tega pritožbenega postopka dokumenta:
- Sklep o začetku postopka Javnega poziva in imenovanju komisije za izvedbo postopka Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, št. 4300-349/2013-SVLR/1 z dne 11. 10. 2013 ter
- Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začetku postopka Javnega poziva in imenovanju komisije za izvedbo postopka Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, št. 4300-349/2013-SVLR/170 z dne 29. 5. 2014.
Po pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje navedbo članov strokovne komisije za pripravo razpisa in razpisne dokumentacije, za formalni in vsebinski pregled vlog, naloge in odgovornosti komisije ter predsednika komisije, višino nepovratnih sredstev razpisa ter klavzulo o prepovedi interesne povezanosti članov in predsednika komisije s prejemniki sredstev.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, je v teku;
- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v teoriji splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. Pooblaščenec je v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali so bili v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali je bil postopek še v teku, in ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga zahteva ta izjema, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih informacij v tistem trenutku lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za postopek dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike na podlagi javnega poziva, za kar ni dvoma, da gre za upravno zadevo, upravni postopek pa se začne šele z vlogo kandidata za sredstva. Iz navedenega sledi, da sta zahtevana dokumenta bila sestavljena zaradi upravnega postopka dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike na podlagi konkretnega javnega poziva.
Za presojo, ali je upravni postopek še v teku, je bistveno vprašanje, ali se je postopek že (pravnomočno) zaključil ali ne. Pooblaščenec je ugotovil, da postopek dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike na podlagi konkretnega javnega poziva na dan izdaje izpodbijane odločbe še ni bil pravnomočno zaključen, kar pomeni, da je upravni postopek še v teku in je tako izpolnjen prvi pogoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali je izpolnjen tudi pogoj potencialne škodljivosti. Pri tem je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodljivo vplivalo na izvedbo postopka
dodeljevanja javnih sredstev na podlagi javnega poziva. Ogrožen mora biti namreč sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme. Organ je v izpodbijani odločbi zelo pomanjkljivo konkretiziral, kakšen škodljiv vpliv bi za obravnavani postopek dodeljevanja javnih (evropskih) sredstev imelo razkritje zahtevanih dokumentov. Argument organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje in napačno razumevanje njegovih aktivnosti v upravnem postopku dodeljevanja javnih sredstev na podlagi javnega poziva do njegovega zaključka z izdajo končnega poročila ter morebitno vplivanje oz. šikaniranje na člane strokovne komisije, ne zdrži resne presoje. Pooblaščenec ugotavlja, da gre zgolj za teoretično možnost, da bi v postopku dejansko kdo poskušal vplivati na delo komisije in da bi v zvezi s tem dejansko nastala kakšna škoda izvedbi upravnega postopka. Organ se ob tem tudi ni skliceval na to, da bi v dosedanji praksi že imel podobne težave. Sicer pa, tudi če bi kdo dejansko poskušal vplivati na delo komisije, to ne more biti razlog, da podatki o članih komisije, ki vodi postopek javnega poziva, ostanejo javnosti nedostopni. Vsak član komisije, bodisi imenovan vanjo kot javni uslužbenec, bodisi kot zunanji član, ki začasno opravlja javno funkcijo, se mora zavedati odgovornosti svojega dela in dejstva, da s svojim delovanjem vpliva na odločitve o pravicah strank (fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava), komisija kot celota pa mora biti svoje odločitve sposobna argumentirati in se ne more skrivati za anonimnostjo. Namreč, osnovno vodilo delovanja članov komisije mora biti že samo po sebi nepristranskost delovanja, odgovornost vodje organa (v konkretnem primeru ministra) pa je, da v komisijo imenuje osebe, ki niso le ustrezno strokovno izobražene, ampak imajo tudi ustrezne osebne lastnosti in so hkrati dovolj zrele osebe, da so kos morebitnim pritiskom iz okolja ter so se sposobne nanje ustrezno odzvati (za kar obstajajo v RS pristojni organi). Poskus vplivanja na odločitve komisije bi namreč lahko predstavljal znake kaznivega dejanja, na kar se morajo člani komisije ustrezno odzvati in takšna dejanja prijaviti organom pregona. V primeru, da bi pristali na takšen argument za zavrnitev dostopa (da bi posredovanje podatkov o članih razpisne komisije pomenilo možnost pritiska nanje) bi to pomenilo, da javnosti ne bi bili dostopni podatki o sestavi nobene komisije, ki odloča v javnem sektorju, prav tako pa bi bili varovani podatki o javnih uslužbencih in funkcionarjih, ki vodijo upravne postopke in odločajo o pravicah in obveznostih strank. Povedano drugače, javnosti bi bili npr. nedostopni podatki o sestavah komisij v postopkih javnega naročanja, podatki o policistih, ki izrekajo globe, podatki o inšpektorjih, ki vodijo posamezne inšpekcijske postopke, podatki o sodnikih, ki izrekajo zaporne kazni, itd. V vseh tovrstnih primerih (in seveda še številnih drugih) namreč obstaja možnost pritiska na te osebe in možnost vplivanja na njihove odločitve. Povsem jasno pa je, da je cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja organov javnega sektorja (in tudi komisij, ki delujejo v njihovem imenu) mogoče zagotoviti le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov, kdo, na podlagi česa in na kakšen način je vodil postopek in odločal v imenu in za račun organa ter kakšne so njegove naloge in odgovornosti. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.
Tudi če bi Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva upravnega postopka, bi bilo zahtevana dokumenta treba razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi namreč ni opredelil do dejstva, da so vsi člani komisije pri organu zaposleni kot javni uslužbenci ali javni funkcionarji. Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Tudi iz navedenega razloga ne gre za izjemo varstva upravnega postopka, pa tudi ne za varovane osebne podatke (ker tudi v primeru obeh izjem prevlada uporaba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in je torej treba dostop do zahtevanih informacij dovoliti).
V skladu z 247. členom ZUP je Pooblaščenec še ugotovil, da zahtevana dokumenta v celoti predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ni podana nobena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izpodbijano odločbo organa odpraviti. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka