Prosilec - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
+ -Številka: 090-252/2014
Kategorije: Notranje delovanje organa, Ponovna uporaba
POVZETEK:Prosilec je zahteval stalen dostop do rezultatov vseh analiz pitne vode, ki jih izhaja organ, v realnem času. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi moral organ prosilčevo zahtevo obravnavati kot zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja - rezultatov analiz pitne vode, ki jih organ izvaja v okviru monitoringa pitne vode in jih hrani v informacijskem sistemu. Glede na tehnične zmožnosti tega sistema in dejstvo, da ZDIJZ ne daje pravice neposrednega dostopa do informacijskih sistemov z uporabo uporabniškega imena in gesla, je IP odločil, da mora organ prosilcu brezplačno dnevno pošiljati izpise potrjenih in preverjenih rezultatov analiz iz informacijskega sistema monitoringa pitne vode.
ODLOČBA:Številka: 090-252/2014/7
Datum: 11.2.2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in 3. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …….(v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 10. 2014, zoper odločbo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ) z dne 22. 9. 2014, v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano z dne 22. 9. 2014 odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu za nepridobitni namen uporabe za projekt skupine www.locus4uc.com omogočiti brezplačno ponovno uporabo podatkov preizkušenih in potrjenih rezultatov analiz pitne vode iz informacijskega sistema monitoringa pitne vode (MPV) na način, da prosilcu vsak delovnik po elektronski poti zagotovi izpis iz informacijskega sistema MPV za rezultate v fazi »potrjen« v .xml formatu. Če od prejšnjega izpisa noben vpis rezultatov nima na novo oznake »potrjen«, organu izpisa na ta dan ni treba izdelati. Prosilec lahko za potrebe pilotnega projekta skupine www.locus4uc.com gradivo tehnično pretvori v poljubno obliko, vendar ob tem ne sme spreminjati vsebine gradiva. Prosilcu se postavijo še naslednji pogoji:
• Pri vsakokratni uporabi informacij oz. pri vsaki uporabljeni informaciji mora prosilec navesti organ in vir informacije, ki obsega naziv »Javne informacije«,
• Ob vsakokratni uporabi informacij mora biti navedeno pojasnilo z besedilom: »Podatki so rezultat spremljanja (monitoringa) pitne vode, ki ga v skladu z 11. členom Pravilnika o pitni vodi zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Pomenijo potrjene rezultate analiz, ki jih v okviru javne službe izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v skladu z vsakokratnim letnim programom monitoringa, ki ga na podlagi 12. člena Pravilnika o pitni vodi sprejme ministrstvo, pristojno za zdravje.«.
2. V preostalih delih (to je glede pritožbe prosilca, ki se nanaša na rezultate analiz pitne vode, ki še nimajo oznake »potrjen«) se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 5. 8. 2014 od Ministrstva za zdravje RS, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo) zahteval takojšen in stalen dostop do arhiva, sedanjih in prihodnjih rezultatov analiz pitne vode, ki se izvajajo na vzorcih pitne vode v laboratorijih v Sloveniji iz vodovodnih sistemov za oskrbo prebivalstva, za proizvodnjo, kmetijstvo za proizvode ter prireje ter pridelavo, namenjeno prehrani prebivalstva, ter za rekreativne, zdravstvene in druge dejavnosti, kjer vsebnosti v pitni vodi prihajajo v stik z ljudmi, živalmi, rastlinami ali okoljem. Dostop je zahteval v realnem času preko spleta do vseh analiz, ne glede na naročnika ali plačnika analize. Navedel je, da podatke želi pridobiti za potrebe projekta lokacijskih storitev o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovosti, lastnostih, parametrih in vplivih voda, zraka, zemlje, hrane. V prvi fazi bo projekt interne narave, namenjen razvoju storitev in kot referenca za sodelovanje s partnerji.
Ministrstvo je vlogo prosilca odstopilo organu, ki je prosilcu z dopisom pojasnil, da je na spletni strani monitoringa /www.mpv.si/ dne 21. 8. 2014 objavil rezultate preskušanj, ki jih financira država in jih zagotavlja ministrstvo, in sicer za leto 2013 ter za obdobje od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014, z dopolnjevanjem podatkov enkrat mesečno.
Prosilec je dne 26. 8. 2014 svojo vlogo z dne 5. 8. 2014 dopolnil tako, da je želel poleg podatkov, ki jih organ objavlja na spletni strani monitoringa (datum odvzema vzorca) še uro odvzema vzorca, datum in uro končane analize (meritve), vir (vodnjak, vrtina, zajetje), naslov / ime lokacije odvzema ter parameter »pesticid – vsota«. Navedel je, da so nitrati navedeni le redko, kar je nenavadno. Poudaril je, da je v realnem času zahteval spletni dostop do izvorne baze (ali več baz) meritev oz. analiz vseh podatkov, ki se izvajajo v laboratorijih v Sloveniji, ne glede na naročnika ali plačnika oziroma namen izvajanja analize.
Organ je zahtevi prosilca z izpodbijano odločbo delno ugodil tako, da ga je napotil na spletno stran monitoringa, v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. Navedel je, da razpolaga le s podatki, ki morajo biti vključeni v skladu z letnim programom, ki ga potrjuje ministrstvo, in kot to določa 12. člen Pravilnika o pitni vodi. Tako s podatki, ki jih je dne 26. 8. 2014 zahteval prosilec, ne razpolaga, razen s podatkom o datumu in uri vzorčenja ter datumom in uro začetka in zaključka preskušanja (analize), vendar slednja nista vključena v spletno objavo, ker informacijski sistem ni prilagojen tako, da bi omogočal izvoz teh podatkov v spletno objavo. Spletni dostop do zahtevanih podatkov je organ prosilcu zavrnil z navedbo, da ne gre za eno od oblik seznanitve z informacijami javnega značaja, ki jih predvideva ZDIJZ (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede ostalih analiz, ki ne sodijo v okvir monitoringa, financiranega s strani države, je prosilca napotil, da se glede na 34. člen Pravilnika o pitni vodi obrne na posameznega upravljavca vodovoda.
IP je dne 22. 10. 2014 od organa prejel prosilčevo pritožbo z dne 8. 10. 2014, v katerem je navedel, da ima država dolžnost, da vzpostavi ustrezne mehanizme, da lahko državljani dostopajo do podatkov o analizah pitne vode na praktičen in razumen način, brez časovnih zamikov. To želi implementirati z aplikacijo, za kar potrebuje izvorne podatke takoj, ko nastanejo. Prosil je, da IP ugodi njegovi pritožbi in zahteva od ministrstva, da mu z ustreznimi ukrepi omogoči neposreden (on-line) in takojšen »teleinformacijski« dostop do izvornih baz podatkov in do vsakega zapisa o rezultatih analiz pitne vode takoj, ko so ustvarjeni v laboratorijih ali kako drugače (avtomatski analizatorji). Pritožbi je priložil opis pristopa aplikacije, ki jo želi izdelati pilotsko.
Uradna oseba IP je 19. 11. 2014 v prostorih organa izvedla t. i. ogled in camera. Organ je pojasnil, da kot javno službo izvaja analize pitne vode le na pipi uporabnikov, ne pa tudi na primer na črpališčih ali kje drugje. Gre za analiziranje vzorcev, ki jih organ opravlja v okviru javne službe po letnem programu, ki ga sprejme Ministrstvo za zdravje. Letno je analiziranih približno 4000 vzorcev. Uradna oseba IP je v okviru ogleda preko računalnika pri organu vpogledala v aplikacijo, v katero organ vpisuje podatke o opravljenih analizah (v nadaljevanju: informacijski sistem MPV). Gre za prikaze v aplikaciji, ki je dostopna tudi preko spleta, vendar je dostop do nje omejen na pristojne institucije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Ministrstvo za okolje), posamezne vzorčevalce in analitike organa (vsi ti imajo omejen dostop, prilagojen na svoje pristojnosti oz. pooblastila) ter upravljavce vodnega sistema (za tiste meritve, ki so opravljene v njihovem sistemu). Aplikacija je zasnovana na brezplačni programski opremi in je zato dostop omejen na manjše število uporabnikov. Če bi se število uporabnikov povečalo, aplikacija ne bi več delovala učinkovito oziroma bi jo bilo treba nadgraditi s plačljivo verzijo. Prenos podatkov in dostop do njih je omejen tudi z zmogljivostmi strežnika in spletno povezavo. Da bi organ omogočil dostop do aplikacije širšemu krogu uporabnikov, bi moral nadgraditi sistem oziroma naročniški paket spletne poveza, kar bi bilo povezano z dodatnimi stroški. Organ je natisnil primer »Rezultatov meritev«, zaslonsko sliko posamezne meritve ter zaslonsko sliko preglednice vseh vzorčenih podatkov kot se prikažejo v aplikaciji internega dostopa. Aplikacija omogoča neposredno obveščanje upravljavca vodnega sistema, kadar je zaznana nepravilnost. Upravljavec izvede ukrepe in sporoči v aplikacijo, kakšni so bili ti ukrepi. Organ je pojasnil, da tudi zato ne objavlja podatkov vsakodnevno, ker počaka, da upravljavec izvede ustrezne ukrepe. Za primer je povedal, da je lahko vzorec zaznan kot neustrezen, vendar ni nujno, da je neustreznost nastala na celotnem vodovodnem sistemu, ampak je lahko omejena le na eno stavbo ali celo le pipo, kjer je bil odvzet vzorec. Organ je izrazil bojazen, da bi z razkritjem podatkov v realnem času zaradi tega lahko prišlo do napačnega razumevanja informacije (da je celoten vodovodni sistem na nekem območju neprimeren, čeprav je dejansko neprimerna voda le v enem objektu ali celo, da je neprimerna le ena pipa v objektu). Nadalje je organ pojasnil, da se podatek o času začetka in konca analize ne izpiše na izpisu meritev (»Rezultati meritev«), se pa vodi v sami aplikaciji, za katero je narejena tudi matrika za izvoz podatkov v .xml format, ki je potem objavljen na spletu. V obeh primerih (izpis rezultatov in .xml datoteka), bi bilo treba zato, da bi bili v njej vsi podatki, ki jih je zahteval prosilec, prilagoditi matriko. V sistem se dnevno vnesejo rezultati analize (»rezultati meritev«). V sistemu imajo uporabniki dostop tudi do delnih rezultatov – v sistem se namreč vpisujejo podatki v različnih fazah postopka (naročen (naročena analiza), vzorčeno (vzet vzorec), analizirano, potrjeno (preizkušeni in potrjeni rezultati analize). V javno spletno objavo organ posreduje podatke le za fazo »potrjeno«, in sicer enkrat na mesec. Aplikacija omogoča filtriranje podatkov za pogled (ne pa tudi za izvoz) – tudi glede na čas vnosa podatka, čas opravljene analize in tudi glede na stanje analize (npr. lahko se izvozi samo »potrjene«). To bi se teoretično lahko delalo dnevno ročno, za kar bi en zaposleni potreboval dnevno od 15 do 20 minut časa; za avtomatizacijo pa bi morali prilagoditi matriko za izvoz (enako tudi za podatke o času vzorčenja in analize, ki jih je zahteval prosilec). Organ je pojasnil še, da analiza prisotnosti nitrata in vsote pesticidov ni opravljena vedno, ker je opravljena le, če to zahteva program ministrstva in če je financirana tudi ta preiskava. Analiza na prisotnost nitrata se načeloma zahteva manj pogosto.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
ZDIJZ med drugim ureja postopek, ki vsakomur omogoča ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij.
V četrtem odstavku 17. člena ZDIJZ so določene obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja:
- navedba informacije, ki jo želi prosilec ponovno uporabiti;
- na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis);
- za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Prosilec je v svoji zahtevi natančno navedel, katere informacije želi dobiti (rezultate vseh analiz vode, ki jih izvaja organ), na kakšen način jih želi pridobiti (v elektronskem zapisu) ter da jih želi ponovno uporabiti (v projektu oziroma aplikaciji, ki jo bo sam izdelal, za nepridobiten namen). Na tej podlagi IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije prvenstveno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo informacije, da izpolnijo svoje javne funkcije. Uporaba takih informacij za druge namene pomeni ponovno uporabo. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informacij javnega značaja - zasebni sektor naj bi torej ponudil več kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilcev in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, izdelajo dodano vrednost in tako obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg. Komercialnih uporabnikov k obogatitvi informacij zavezuje le trg in nikakor ne sam zakon. Glavno vodilo ponovne uporabe informacij temelji na premisi, da je nastanek informacij javnega sektorja financiran iz javnih, proračunskih sredstev in jih zato ni mogoče šteti za last javnega sektorja.
Institut ponovne uporabe je »nadgradnja« instituta »golega« dostopa do informacij javnega značaja tudi z vidika vnaprejšnje odobritve dostopa do bodočih informacij javnega značaja. Ne glede na to, da je informacija javnega značaja le informacija, ki je že nastala, in je organi niso dolžni izdelati ali pridobiti šele na podlagi zahteve, pa iz narave instituta ponovne uporabe izhaja, da se prosilcem odobri tudi dostop do vrste informacij javnega značaja, ki bodo šele nastale enkrat v prihodnosti. Prosilcem se tako vnaprej omogoči sprotno ali periodično pridobivanje vrste informacij javnega značaja, ko te nastanejo oziroma ko jih organ pridobi. Pri tem je bistvenega pomena, da organ zahtevani tip oziroma vrsto informacije javnega značaja ustvarja ali pridobiva v okviru svojih javnopravnih nalog, ki jih je v skladu s splošnimi akti dolžan izvajati, in je z gotovostjo mogoče predvideti, da bo tudi v prihodnosti istovrstne informacije javnega značaja ustvarjal oziroma jih pridobival v okviru teh nalog. Ne gre torej za to, da organ informacije javnega značaja ustvari ali pridobi na podlagi ali zaradi zahteve prosilca, ampak gre za to, da bi organ takšne informacije tudi brez zahteve prosilca zagotovo ustvarjal oziroma pridobival v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog. Govorimo o konceptu stalnega ažuriranja informacije javnega značaja, ki ga pozna tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba).
Organ mora v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ na podlagi 4. alineje 23.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05-UPB2, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF in 14/13; v nadaljevanju: ZZDej) kot javno službo izvaja vzorčenje in laboratorijska preskušanja v okviru programov spremljanja (monitoringov) nacionalnega pomena. Monitoring (oziroma spremljanje) pomeni preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju: Pravilnik) ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v prilogi I Pravilnika (11/I člen Pravilnika). Monitoring zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, nosilec oziroma izvajalec monitoringa pa je na podlagi ZZDej organ, ki mora monitoring izvajati v skladu z letnim programom monitoringa pitne vode (v nadaljevanju: program MPV).
IP je v okviru ogleda in camera ugotovil, da organ v informacijskem sistemu MPV ne vodi vseh podatkov, ki jih je zahteval prosilec, in da izvoz vseh podatkov, ki jih je zahteval prosilec, ni mogoč brez dodatnih stroškov organa (nadgradnja informacijskega sistema). Podatki, ki jih organ lahko izvozi (če so pri posamezni meritvi vpisani) so: št. vzorca, dan vzorčenja (odvzema vzorca), NUTS, upravljavec, vodovod, območje, št. uporabnikov, naslov in koordinate vzorčenja (odvzema vzorca), temperatura vode pri merjenju električne prevodnosti, pH vrednost, električna prevodnost pri 20˚C, preostali prosti klor, preostali klordioksid, vonj, E. coli, št. kolonij pri 22˚C, št. kolonij pri 37˚C, Clostridium perfrigens (vključno s sporami), enterokoki, koliformne bakterije, barva, okus, motnost, celotni organski ogljik, amonij, nitrit, nitrat, vsota nitrat/50+nitrit/3, sulfat, klorid, fluorid, natrij, bromat, mangan, železo, aluminij, antimon, arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, selen, svinec, cink, 2,4,5-T, 2,4-DP, bentazon, dikamba, malation, MCPA, MCPP, mezotrion, 2,4 – DB, 2,4-D, metolaklor ESA, metolaklor OXA, atrazin, klortoluron, izoproturon, monuron, linuron, monolinuron, klorbromuron, dimetenamid, metolaklor, desetil-atrazin, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, terbutrin, bromacil, 2,6-diklorobenzamid, sebutilazin, metazaklor, desetil-terbutilazin, diuron, metalaksil, metamitron, metobromuron, metoksuron, metribuzin, pesticidi – vsota, N,N-Dietil-meta-toluamid, triklorometan, tribromometan, bromdiklorometan, dibromklorometan, 1,1,2,2-tetrakloroeten, 1,1,2-trikloroeten, klorat, klorit, trihalometani – vsota, 1,1,2,2-tetrakloroeten + 1,1,2-trikloroeten, 1,2-dikloroetan. Vsi ti podatki so informacije javnega značaja.
Vendar pa so v zvezi z navedenimi informacijami javnega značaja izpolnjeni kriteriji izjeme od prostega dostopa po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vse do trenutka, ko so podatki označeni s fazo »potrjeno«. Določba 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Organ v zvezi z monitoringom pitne vode izvaja odvzeme in analize vzorcev pitne vode, ki jih sporoča upravljavcem vodovodov in ministrstvu (ZIRS). K nadaljnjemu ukrepanju pa je zavezan upravljavec vodovoda, ki mora pri izvajanju ukrepov sodelovati z ZIRS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (kot pravnim naslednikom IVZ; v nadaljevanju: NIJZ). Kadar se v okviru izvajanja monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo, pri čemer morajo ukrepi upoštevati stopnjo prekoračitve mejne vrednosti parametra in potencialno nevarnost za zdravje ljudi (20. člen Pravilnika). Uspešnost ukrepov mora upravljavec dokazati z laboratorijskim preskušanjem. V skladu z 21. členom Pravilnika mora upravljavec prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi (ne glede na to, ali je prišlo do neskladnosti ali ne). O ukrepih iz 20. in 21. člena Pravilnika mora upravljavec obvestiti ZIRS in NIJZ najpozneje v 24 urah, o vseh ugotovitvah in ukrepih pa mora voditi tudi dokumentacijo, ki jo mora hraniti najmanj deset let. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje NIJZ. V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila, ki jih pripravi NIJZ. Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti, mora v skladu z 22. členom Pravilnika upravljavec prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če NIJZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.
Kot je v okviru ogleda in camera pojasnil organ, faza »potrjeno« v informacijskem sistemu MPV pomeni, da je upravljavec vodovoda izvedel ustrezne ukrepe iz 20 in 21. člena Pravilnika. Preden pridobijo status »potrjeno«, so podatki v informacijskem sistemu MPV namenjeni izključno komuniciranju med organom oziroma uslužbenci, ki neposredno opravljajo vzorčenje oziroma laboratorijske analize, upravljavcem vodovoda, ZIRS in NIJZ. Vsak od teh organov (organ, upravljavec vodovoda, ZIRS in NIJZ) pa ima svoje naloge in pristojnosti, da se uporabnikom (prebivalcem) zagotovi varna pitna voda. Gre torej za notranje delovanje 4 organov, ki bi bilo ovirano, če bi bila njihova komunikacija povsem odprta za javnost. IP se strinja z navedbami organa, da bi razkritje rezultatov analiz javnosti, preden se preveri, zakaj je rezultat pokazal neustreznost vzorca pitne vode, lahko privedlo do panike med prebivalstvom, ki bi izdatno obremenili upravljavca vodovoda, ZIRS in NIJZ, kar bi otežilo, v skrajnem primeru pa celo onemogočilo, učinkovitost izvajanja ustreznih ukrepov, med drugim tudi takojšnje komunikacije med njimi in organizacijo obveščanja ogroženih uporabnikov pitne vode o navodilih za ustrezno postopanje. Ob ugotovljeni neustreznosti pitne vode morajo namreč vsi navedeni odgovorni in pristojni organi postopati hitro in učinkovito, da zavarujejo varnost zdravja ljudi. Že kakršnakoli obveznost ali motnja, ki bi jih v primerih, ko je potrebno urgentno ukrepanje (ob ugotovljeni neustreznosti rezultatov), dodatno obremenila, pomeni prekomerno motnjo že zaradi samega namena monitoringa pitne vode, ki je v zagotavljanju varovanja zdravja ljudi preko stalnega zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode.
Ko rezultati preidejo v fazo »potrjeno« (kar pomeni, da so bili preverjeni, da je bilo ugotovljeno, zakaj so analize pokazale neustreznost vzorca oziroma kje je izvor neustreznosti vzorca, in so bili sprejeti ustrezni ukrepi za varovanje zdravja ljudi), notranja komunikacija med organom, upravljavcem vodovoda, ZIRS in NIJZ v okviru monitoringa pitne vode ni več potrebna. Z razkritjem potrjenih rezultatov analiz (torej po tem, ko so bili ustrezni ukrepi že izvedeni) javnosti tudi do motenj v delovanju pristojnih organov ne more več prit. Njihovo učinkovito komuniciranje in koordiniranje potrebnih ukrepov torej ne more biti več moteno, ker je že bilo izvedeno. Glede podatkov, ki so označeni z oznako »Potrjeno« torej izjema od prostega dostopa po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ni podana.
Prosilec je zahteval stalen spletni dostop do podatkov v realnem času, organ pa mu je omogočil le dostop do podatkov, ki jih enkrat mesečno objavlja na spletu (torej mu je omogočil dostop z bistvenim zamikom). Prosilec se pritožuje, ker dostop do podatkov z enomesečnim zamikom ni dostop, ki ga je zahteval. Prosilec je zahteval dostop do podatkov iz informacijskega sistema MPV takoj, ko so ti vanj vpisani, in stalno. Edini način, da bi prosilec stalno dostopal do informacijskega sistema MPV bi bil tako, da bi mu organ podelil uporabniško ime in vstopno geslo ter ustrezno omejene dostopne pravice (na primer brez pravic vnašanja ali spreminjanja podatkov). ZDIJZ ne predvideva, da bi prosilci imeli možnost neposrednega vstopa v posamezne zbirke, s katerimi upravljajo posamezni organi zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, četudi te zbirke vsebujejo informacije javnega značaja. Zato prosilcu ni mogoče odobriti neposrednega dostopa z dodelitvijo uporabniškega imena in gesla, lahko pa organ njegovi zahtevi zadosti s posredovanjem elektronskih izpisov iz informacijskega sistema MPV s stalnim in rednim ažuriranjem.
Določbe ZDIJZ in Uredbe so v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega značaja skope in ne opredeljujejo natančno, kakšne so dolžnosti organov glede same izvedbe omogočanja ponovne uporabe informacij javnega značaja prosilcem. Tako tudi ne določajo, kakšen časovni interval ažuriranja informacij javnega značaja pri ponovni uporabi mora organ omogočiti prosilcu. Standard, kako pogosto ažuriranje zadosti zahtevi prosilca, je zato treba presojati glede na konkretne okoliščine primera. V tem kontekstu je relevantno predvsem kako pogosto zahtevane informacije javnega značaja pri organu nastajajo oziroma kako pogosto jih ta pridobiva.
Pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja ter metodologijo fizikalno-kemijskih in mikrobioloških preskušanj opredeljuje program MPV. S programom MPV je določena tudi metodologija vzorčenja in preskušanj ter drugi pogoji povezani z izvajanjem programa (na primer način vnašanja podatkov v podatkovno bazo) . V skladu s programom MPV za leto 2014 se je v oskrbovalnem območju vzorčenje opravilo v določenem tednu, od ponedeljka do petka, v dopoldanskem času. Dan v okviru določenega tedna izbere vzorčevalec sam po lastni presoji upoštevaje razmere na mestu odvzema vode. Če ima isto oskrbovalno območje določenih več mest vzorčenja, se za vzorčenje na posameznih mestih vzorčenja določi isti dan v tednu. Odvzem vzorcev za redna in občasna preskušanja se izvaja v skladu s terminskim planom opredeljenim v okviru programa monitoringa, ki je objavljen po potrditvi programa s strani Ministrstva za zdravje, na spletni strani http://www.mpv.si. Za redna preskušanja se vzorčenje določi oz. časovno razporedi tako, da je število odvzemov po tednih približno enakomerno razporejeno. V letu 2014 se vzorčenja ni izvajalo v naslednjih tednih:
- od 01.01.2014 – 02.03.2014;
- od 28.4.2014 – 04.05.2014;
- od 27.10.2014 – 02.11.2014;
- od 22.12.2014 – 31.12.2014.
Program MPV za leto 2014 določa tudi roke, v katerih morajo biti rezultati terenskih meritev in preskušanj vzorcev v monitoringu pitne vode vneseni in potrjeni v informacijskem sistemu MPV, in sicer:
- za vnos rezultatov terenskih meritev 2 dni ali v primeru vikenda 4 dni;
- 10 dni za redna in občasna mikrobiološka preskušanja;
- 10 dni za redna kemijska preskušanja in 30 dni za občasna preskušanja.
Roki veljajo od dneva odvzema vzorca. Program monitoringa za leto 2014 (enako kot za prejšnja leta) določa, da se odvzem vzorca opravi na pipi uporabnika, medtem ko analize, ki se morajo izvesti v okviru monitoringa, (parametre za preskušanja) določa že priloga II Pravilnika.
Glede na Program MPV za leto 2014 je mogoče z gotovostjo predvideti, da pogostost vzorčenja in pravila vnosa v informacijski sistem MPV v programu MPV za leto 2015 (ki do izdaje te odločbe sicer še ni bil sprejet) in prihodnja leta ne bo bistvenih odstopanj. Vsekakor je mogoče zaključiti, da je najboljši približek prosilčevi zahtevi po stalnem dostopu to, da se mu omogoči dnevni dostop do zahtevnih podatkov o opravljenih analizah pitne vode. Glede na trenutno stanje informacijskih tehnologij in konkretnega informacijskega sistema MPV je prosilčevi zahtevi po spletnemu dostopu najbližje to, da se mu po elektronski pošti posreduje izvožena datoteka v .xml formatu. Čas, ki ga bo porabil en javni uslužbenec za izvoz podatkov iz informatiziranega sistema MPV v .xml datoteko, bo krajši, če bo datoteke izvažal dnevno kot v primeru, da jih izvaža mesečno (15 do 20 minut). Ker bodo datoteke, osvežene dnevno, vsebovale manj podatkov kot datoteke, ki jih organ sedaj izvaža mesečno, bo tudi čas izvoza krajši (manjša velikost datoteke). Ne glede na to, da podatkov za izvoz dnevno ne bo pb. 30 krat manj, kot jih je mesečno, in to ne pomeni, da se porabljen čas premo sorazmerno zmanjša, zagotovo dnevni izvoz ne bo vzel več kot 5 do 10 minut dela, kar nikakor ni prekomerna obremenitev organa. Če v določenem dnevu ni novih vnosov v informacijski sistem MPV, dostop in izvoz niti ni potreben, ker ni novih (t. j. ažuriranih) informacij javnega značaja, ki bi jih moral organ posredovati prosilcu. V tem primeru bo porabljen čas še krajši, saj bo moral uslužbenec le preveriti, ali so bili, kateri od rezultatov od prejšnjega dne na novo označeni z oznako »preverjeno«, kar mu bo vzelo od 3 do 5 minut. To pa vsekakor ni prekomerna obremenitev organa, vendar pa organu ni treba izvesti prilagoditev informacijskega sistema MPV, da bi dnevno izvažal še podatke o času začetka in konca analize, ker bi to pomenilo dodatne prilagoditve tega informacijskega sistema, zgolj zaradi prosilčeve zahteve, ker gre v tem primeru za prekomerno (predvsem finančno) obremenitev, izven preprostega postopka.
Glede na vse navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil določbe ZDIJZ, ker prosilčeve zahteve ni pravno okvalificiral kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja z ažuriranjem za nepridobiten namen. Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na rezultate analiz pitne vode, ki jih organ izvaja v okviru monitoringa pitne vode in imajo oznako »potrjeno«, utemeljena je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa z dne 22. 9. 2014 v tem delu odpravil in odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalih delih (t. j. glede rezultatov analiz, ki (še) niso označeni z oznako »potrjeno« in podatkov o času začetka in konca analize) je IP ugotovil, da je odločitev organa (zavrnitev) sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je v tej odloči navedel pravilne razloge (izjema notranjega delovanja organa po 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ oziroma prekomerna obremenitev organa), pritožbo prosilca pa v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka