Odvetniška družba Živko in Purg o.p.d.o.o - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
+ -Številka: 090-248/2014
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do podatkov, ki so predmet izvajanja pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila št. JN8164/2013, z dne 2. 7. 2013. K postopku je kot stranski intervenient priglasil udeležbo konzorcij izbranih ponudnikov. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, zaradi obstoja izjem po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo iz razlogov napačno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, ker je ob preizkusu odločbe po uradni dolžnosti ugotovil, da je podan obstoj bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP. Izpodbijano odločbo je odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.ODLOČBA:Številka: 090-248/2014/2
Datum: 20. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) 3. odst. 251. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Tenzor d.o.o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška družba Živko in Purg o.p. d.o.o., Titova cesta 8, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 10. 2014, zoper odločbo, z dne 19. 9 2014, št. 010-2/14-mkk-42 Družbe za avtoceste Republike Slovenije d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 7. 10. 2014 se ugodi in se odločba Družbe za avtoceste Republike Slovenije z dne 19. 9. 2014, št. 010-2/14-mkk-42 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 21. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do podatkov, ki so predmet izvajanja pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila št. JN8164/2013, z dne 2. 7. 2013:
I. informacijo, katera gospodarska družba bo izvajala sistem video nadzora prometa (v nadaljevanju VNP) in avtomatske detekcije prometa (v nadaljevanju ADP);
II. informacijo o imenu in priimku odgovorne osebe za koordinacijo pri izvedbi integracije VNP in ADP in nadzora prevoza nevarnih tovorov;
III. informacijo o proizvajalcu ključne opreme za sistem VNP in ADP, ki bo v skladu s potrjenim tehnološkim elaboratom nabavljena in vgrajena v predor;
IV. potrdila oz. izjave proizvajalca o uspešno opravljenem usposabljanju za umerjanje in nastavitve sistema ADP ključnega kadra izvajalca - odgovorna oseba za koordinacijo pri izvedbi integracije VNP in ADP in nadzora prevoza nevarnih tovorov, pri čemer naj se osebni podatki zakrijejo.
Organ je z dopisom, z dne 25. 8. 2014, pozval Iskra sistemi d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana, da se izreče o priglasitvi stranske intervencije.
Iskra sistemi d.d. je z dopisom, z dne 2. 9. 2014, pojasnil, da gre v predmetni zadevi za konzorcij izbranih ponudnikov (Iskra sistemi d.d., Riko d.o.o., IMP d.d., Javna razsvetljava d.d. in Traffic design d.o.o.), ki ga zastopa Iskra sistemi d.d. Nadalje pojasnjuje, da konzorcij izbranih ponudnikov (v nadaljevanju stranski intervenient) priglašuje stransko intervencijo v predmetnem postopku. V zvezi z zahtevo prosilca pojasnjuje, da prosilec ni zadostil določbam 17. čl. ZDIJZ in 1. odst. 66. čl. ZUP, ker je glede na standard primerne stopnje določnosti postavil presplošen zahtevek in se zato stranski intervenient ne more konkretno opredeliti do zahteve prosilca. Vsled navedenemu organu primarno predlaga, da prosilčevo zahtevo kot nepopolno zavrže. Podredno pa utemeljuje razloge (izjeme po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), zaradi katerih je potrebno zahtevo prosilca zavrniti.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 010-2/14-mkk-42, z dne 19. 9 2014, zavrnil z izrekom, ki se glasi:
»Zahteva za dostop do informacij javnega značaja vlagatelja Tenzor d.o.o., Mariborska 13, Ptuj, vložena dne 22. 8. 2014, se zavrne, saj se nanaša na informacije, ki v skladu z določbo druge točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ predstavljajo izjemo, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacije, saj gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (zahtevo navedeno v prvi in tretji alineji vlagateljeve zahteve in sicer: gospodarska družba, ki bi izvajala sistem video nadzor prometa in avtomatske detekcije prometa ter proizvajalca ključne opreme za sistem video nadzora prometa in avtomatske detekcije prometa (kamera, video snemalni sistem, avtomatska detekcija prometa), ki bo v skladu s potrjenim tehnološkim elaboratom nabavljena in vgrajena v predor). Ravno tako se zavrne zahtevo v delu, ki se nanaša na informacije, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacije saj predstavljajo izjemo navedeno v tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za osebne podatke, varovane na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (zahteva vlagatelja navedena v drugi in četrti alineji njegove zahteve in sicer: ime in priimek odgovorne osebe za koordinacijo pri izvedbi video nadzora prometa in avtomatske detekcije prometa in nadzor prevoza nevarnih tovorov ter potrdilo/izjavo proizvajalca o uspešno opravljenem usposabljanju za umerjanje in nastavitve sistema avtomatske detekcije prometa ključnega kadra izvajalca - odgovorna oseba za koordinacijo pri izvedbi integracije video nadzora prometa, avtomatske detekcije prometa in prevoza nevarnega tovora).«
V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca nato pa navedel, da ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo kriterije, ki jih določa 4. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju utemeljuje odločitev po posameznih točkah zahteve prosilca, in sicer navaja v zvezi:
- s I. tč. zahteve, da je podana izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za informacije, ki so pri stranskem intervenientu v skladu s 39. in 40. čl. Zakona o gospodarski družbah (Ur. l. RS št. 65/2009 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD) opredeljene kot poslovna skrivnost. Pojasnjuje, da je mogoč vpogled zgolj v seznam ponudnikovih podizvajalcev. Preostali dokumenti so visoko zaupne narave in se ne morejo razkriti tretjim osebam, saj lahko tako razkritje povzroči škodo tako stranskemu intervenientu, kot tudi njegovim poslovnim partnerjem. Z vpogledom v podizvajalske pogodbe bi prosilec imel možnost seznaniti se z vsemi elementi medsebojnega sodelovanja med konzorcijskimi partnerji in njihovimi pogodbenimi partnerji, kar bi lahko zlorabil in vpletenim povzročil škodo. V konkretnem primeru je izpolnjen tudi subjektivni kriterij, da se informacije štejejo za poslovno skrivnost v smislu določil ZGD. Konzorcijski partnerji so namreč v svojih aktih, vpogled v pogodbe označili kot poslovno skrivnost in se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti ali bi z razkritjem le teh nastala občutna škoda. Organ je v skladu z 2. odst. 6. čl. ZDIJZ opravil tudi t. i. škodni test in presodil, da interes javnosti ni močnejši od interesa stranskega intervenienta po zavarovanju poslovne skrivnosti.
- z II. tč. zahteve, da je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker so zahtevane informacije varovani osebni podatki v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). V konkretnem primeru ni ne zakonske podlage, niti ni podana privolitev posameznika za razkritje osebnih podatkov.
- s III. tč. zahteve, da je podana izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za informacije, ki izhajajo iz tehnoloških elaboratov stranskega intervenienta. Iz predloženih aktov konzorcijskih partnerjev o varovanju poslovne skrivnosti izhaja, da so podatki, ki se nanašajo na tehnološke elaborate, označeni kot poslovna skrivnost, poleg tega je v aktih vseh konzorcijskih partnerjev navedba, da imajo naravo poslovne skrivnosti vsi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Navaja, da gre pri tehnoloških elaboratih za nekaj novega, nekaj inovativnega (know-how) oz. strokovne rešitve, ki so plod dela in znanja (avtorska dela) njihovih zaposlenih. Z razkritjem teh podatkov bi nastala škoda, saj gre za podatke, ki bi jih nepooblaščena oseba (morebitni konkurent na trgu) lahko izrabila. Seznanitev s konkurenčnimi prednostmi konzorcijskih partnerjev bi lahko privedla tudi do kršitev zagotavljanja konkurence na trgu. Organ je v skladu z 2. odst. 6. čl. ZDIJZ opravil tudi t. i. škodni test in presodil, da interes javnosti ni močnejši od interesa stranskega intervenienta po zavarovanju poslovne skrivnosti.
- s IV. tč. zahteve, da je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker so zahtevane informacije varovani osebni podatki v skladu z določili ZVOP-1. V konkretnem primeru ni ne zakonske podlage, niti ni podana privolitev posameznika za razkritje osebnih podatkov.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 7. 10. 2014, vložil pritožbo iz razlogov napačno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Utemeljitev pritožbe prične s pojasnilom, da so zahtevane informacije, ki so predmet izvajanja pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila. V nadaljevanju utemeljuje pritožbene razloge po posameznih točkah zahteve, in sicer navaja v zvezi:
- s I. tč. zahteve, da navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot sestavni del razpisne dokumentacije v tč. 27.1 natančno določajo, da bo naročnik zagotovil varovanje podatkov v skladu z ZVOP-1, Zakonom o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, v nadaljevanju ZTP) in ZGD. Ponudnik mora dele dokumentacije, ki se v skladu z določbami ZGD štejejo za poslovno skrivnost, v svoji ponudbi ustrezno označiti. Glede na dejstvo, da je bil prosilec ponudnik na omenjenem javnem naročilu in imel vpogled v razpisno dokumentacijo in druge ponudbe, kjer pri izbranem ponudniku zahtevane informacije niso bile opredeljene kot poslovna skrivnost, je očitno, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in da je njegova odločitev o v tem delu neutemeljena. Odločitev temelji na posplošeni izjavi stranskega intervenienta, ki svojih trditev ne podkrepi z nobenim jasnim in prepričljivim dokazom in je popolnoma v nasprotju z namenom ZDIJZ (5. čl. ZDIJZ - načelo prostega dostopa). Zahtevane informacije torej nikakor ne morejo biti in gotovo tudi nikoli niso bile opredeljene kot poslovna skrivnost. Dejstvo, da so konzorcijski partnerji pogodbe, ki jih imajo sklenjene s svojimi partnerji, označili kot poslovno skrivnost (kar lahko predstavlja vsebina pogodbe, ne pa tudi pogodbene stranke), ne more pretehtati javnega interesa, kot to zatrjuje organ, saj gre za porabo javnih sredstev.
- z II. tč. zahteve, da stališče organa, da gre za izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, drži le delno. Dostop se v skladu s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker gre v predmetni zadevi nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, ne gre pa za primere iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, niti za primer, ki ga določata zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, je odločitev organa napačna in neutemeljena. Obstajajo pa zadržki glede posredovanja določenih osebnih podatkov, predvsem datuma in kraja rojstva ter zasebnega naslova, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dela in nalogami odgovorne osebe za koordinacijo izvedbe integracije VNP in ADP ter nadzorom prevoza nevarnega tovora. Zmotno je torej tudi stališče organa, da ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov, ker navedena 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli. Organ bi tako moral razkriti informacijo o imenu in priimku odgovorne osebe, ostale osebne podatke pa ustrezno prikriti (7. čl. ZDIJZ - delni dostop).
- s III. tč. zahteve, da je odločitev organa, da bi razkritje informacije o proizvajalcu ključne opreme za sistem VNP in ADP »družbi« povzročilo škodo (pri čemer ni pojasnjeno za katero družbo gre) povsem nerazumljiva. Prosilec je zahteval le informacijo o proizvajalcu (kdo navedeno opremo proizvaja) in nobene druge informacije, še najmanj podatkov o tehnoloških elaboratih, inovativnih rešitvah ali t. i. know-howu. Zato se čudi, da je organ sledil splošni utemeljitvi stranskega intervenienta glede varovanja zahtevane informacije in neopredeljene škode ter pravnih koristi konzorcijskih partnerjev. Prosilec dvomi v resnost presoje organa pri opravljenem škodnem testu, ker je v ospredju vendarle tehtanje med dejansko možno škodo, ki bi nekomu lahko nastala zaradi razkritja informacij na eni in zagotavljanjem javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanjem uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, na drugi strani. Nobenega dvoma ni, da gre zaradi porabe javnih sredstev prav gotovo za javni interes, organ pa je v nasprotju z načelom prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ) ugotovil, da bi »družbi« z razkritjem zahtevanih informacij nastala občutna škoda.
- s IV. tč. zahteve, da je stališče organa pravno zmotno, saj mu razkritje zahtevanih informacij nalaga 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ bi moral razkriti zahtevano informacijo v obliki potrdila oz. izjave, pri čemer bi se morali drugi osebni podatki ustrezno zakriti.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 010-2/14-mkk-49, z dne 22. 10. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec je ob preizkusu po uradni dolžnosti zasledil možnost obstoja bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP, zato se v nadaljevanju obrazložitve primarno opredeljuje do obstoja le te. Navedena kršitev je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.
V skladu s 1. odst. 213. čl. ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. V skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP mora biti kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oz. o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oz. določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom (v predmetni zadevi 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ZGD, ZVOP-1), pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Nadalje 214. čl. ZUP v 1. odst. določa, da obrazložitev odločbe obsega:
- razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
- ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
- razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
- razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo,
- razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Prvi odstavek 214. čl. v 6. tč. poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 214. členu ZUP).
Pooblaščenec ugotavlja, da sta izrek in (posledično) obrazložitev v predmetni zadevi splošna in nedoločna. Organ v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja razloge za zavrnitev zahteve, ne navede pa konkretnih dokumentov, ki jih je v predmetni zadevi presojal. Organ je odločil tako rekoč le na načelni ravni, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da je v skladu z načelom prostega dostopa vedno potrebno preveriti, ali je mogoče konkretne dokumente prosilcu razkriti v skladu z določili o delnem dostopu (7. čl. ZDIJZ). Ker organ ni odločil o konkretnih dokumentih, iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilca zavrnil. Organ namreč ni konkretno pojasnil oz. se sploh ni opredelil do vprašanja, s katerimi od zahtevanih informacij razpolaga (v katerih konkretnih dokumentih) in katere od informacij, s katerimi razpolaga, bo oz. ne bo posredoval prosilcu v skladu z določbami ZDIJZ.
Iz navedenega izhaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov (dokaznega sklepa v smislu aplikacije pravnih norm) o konkretno presojenih dokumentih oz. informacijah. Odločbe pa ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe - tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303 (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 237. členu ZUP). Pooblaščenec vsled navedenemu ugotavlja, da so podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP iz razloga, ker sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, tako da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Zato je pritožba prosilca utemeljena in ji je Pooblaščenec, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, ugodil in izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Organ mora o zahtevi prosilca odločiti v skladu z zgoraj navedenimi določili o (konkretni) vsebini in obliki izreka in obrazložitve odločbe (213. in 214. čl. ZUP). Presoditi mora, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, ali z njimi razpolaga ter ali so morebiti podani pogoji za uporabo katere izmed izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem mora biti konkreten, kar pomeni, da mora biti jasno razvidno, o katerih dokumentih je odločal in kakšni so razlogi za odločitev v zvezi s posameznim dokumentom. Pooblaščenec ob tem še posebej opozarja, da je organ dolžan upoštevati tudi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se, ne glede na 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka
-