Prosilec - Zdravstveni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-245/2014
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka, Ponovna uporaba
POVZETEK:Prosilec je od Ministrstva za zdravje zahteval stalen spletni (on-line) dostop v realnem času, in sicer do vseh rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov. Prosilca je organ (Zdravstevni inšpektorat RS) pozval naj zahtevo dopolni tako, da bo zahteval le podatke, s katerimi razpolaga organ, in da bo zahteval dostop na način, ki ga predvideva zakon (fotokopije ali vpogled. Ker prosilec zahteve ni dopolnil v postavljenem roku, je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je na prvi stopnji prišlo do več bistvenih kršitev pravil postopka (med drugim: ni navedel materialnih določb, zaradi katerih je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, kljub temu, da vsaj z delom zahtevanih informacij očitno razpolaga; zahtevo je zavrnil z odločbo, čeprav bi jo glede na ugotovljeno dejansko stanje moral zavreči s sklepom). Organ je tudi zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zaradi vseh navedenih pomanjkljivosti je Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek. Pooblaščenec je organ opozoril, da mora v ponovnem postopku ugotoviti, ali je sploh pristojen za odločanje (ker je prosilec zahtevo naslovil na Ministrstvo kot celoto), ali je zahtevo prosilca mogoče šteti kot zahtevo za ponovno uporabo infromacij javnega značaja (in ne le za dostop) in prosilcu nuditi ustrezno pomoč v skladu z 18. členom ZDIJZ.
ODLOČBA:Številka: 090-245/2014/2
Datum: 24. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi __________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 10. 2014, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-5/2014-3, z dne 22. 9. 2014, v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, št. 0902-5/2014-3, z dne 22. 9. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 5. 8. 2014 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 5. 8. 2014 od Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo), zahteval dostop do arhiva oz. sedanjih in prihodnjih rezultatov analiz pitne vode, stalno in takoj, ki se izvajajo na vzorcih pitne vode v laboratorijih v Sloveniji iz vodovodnih sistemov za oskrbo prebivalstva, za proizvodnjo in za kmetijstvo za proizvode oz. prireje ter pridelave, ki so namenjene prehrani prebivalstva, za rekreativne, zdravstvene ter druge dejavnosti, kjer vsebnosti v pitni vodi prihajajo v stik z ljudmi, živalmi, rastlinami ali okoljem. Zahteval je stalen spletni (on-line) dostop v realnem času, in sicer do vseh rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov. Navedel je, da vlogo podaja za potrebe projekta lokacijskih storitev o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane. V prvi fazi implementacije bo projekt internega značaja, namenjen razvoju storitev in kot referenca za sodelovanje s partnerji.
Organ je dne 11. 9. 2014 prosilcu pojasnil, da razpolaga le z rezultati laboratorijskih preskušanj za vzorce, ki so bili odvzeti v okviru inšpekcijskega nadzora. Rezultate organu posredujejo izvajalci v pisni ali elektronski obliki. Prosilcu je pojasnil, da več informacij o izvajanju inšpekcijskega nadzora s strani organa, v zvezi s preverjanjem izpolnjevanja obveznosti upravljavcev vodooskrbnih sistemov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, lahko najde na spletni strani http://www.zi.gov.si/si/delovna_podrocja/pitna_voda/. Organ je prosilca pozval, da svojo vlogo z dne 5. 8. 2014 ustrezno dopolni in konkretizira zahtevek glede na podatke, s katerimi organ razpolaga (v določenem obsegu oziroma obdobju). Prosilca je opozoril, da je ob prejemu zahtevanih informacij dolžan plačati materialne stroške, ki jih organ zaračuna na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, in da bo o njegovi zahtevi odločil z zavrnilno odločbo, če vloge ne bo dopolnil do 17. 9. 2014. Dne 22. 9. 2014 je organ izdal odločbo št. 0902-5/2014-3, s katero je zahtevo prosilca z dne 5. 8. 2014 glede on-line dostopa do rezultatov analiz pitne vode v laboratorijih v Sloveniji zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da razpolaga le z rezultati laboratorijskih preskušanj za vzorce, ki so bili odvzeti v okviru inšpekcijskega nadzora, ki jih prejme od izvajalcev. Zahtevo prosilca je na podlagi 2. odst. 22. člena ZDIJZ zavrnil, ker je prosilec zahteval obliko dostopa, ki ni zakonsko predvidena in ker prosilec svojega zahtevka v postavljenem roku (do 17. 9. 2014) ni dopolnil oziroma spremenil v smislu zahteve za dostop do rezultatov analiz pitne vode od odvzetih vzorcev v okviru inšpekcijskega nadzora Zdravstvenega inšpektorata RS.
Pooblaščenec je 10. 10. 2014 od organa v pristojno reševanje prejel pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi z dne 8. 10. 2014 izpodbijal odločbo organa št. 0902-5/2014-3 z dne 22. 9. 2014 v celoti. Navedel je, da je že iz njegove vloge z dne 5. 8. 2014 razviden namen on-line dostopa do rezultatov analiz pitne vode v realnem času in da gre za pravico vedenja o parametrih oziroma vplivih v okolju oziroma iz okolja, ki vplivajo na kakovost življenja, predvsem na zdravje. Zakonodaja bi morala ustrezno povzeti konvencije in direktive, h katerim je pristopila Republika Slovenija (priložil je Direktivo 2003/4/ES z dne 28. 1. 2003, Aarhuško konvencijo, nekaj člankov in predstavitev pilotnega projekta, za katerega potrebuje zahtevani dostop do podatkov). Navedel je, da bi morala že država zagotoviti ustrezne mehanizme, ki jih sicer želi sam razviti s svojo aplikacijo, in zato potrebuje izvorne podatke o vseh rezultatih analiz pitne vode takoj, ko so ustvarjeni in shranjeni ter arhivirani v bazah laboratorijev ali kjerkoli drugje. V prihodnosti namerava projekt razširiti še na druge vrste voda (kopalne, rekreacijske, namakalne, uporabljane v živinoreji, poljedelstvu in prehrambni industriji), pilotni projekt pa bi zajemal le analize pitne vode. Prosil je, da se njegovi pritožbi ugodi in se mu z ustreznimi ukrepi omogoči neposreden (on-line) in takojšen »teleinformacijski« dostop do izvornih baz podatkov in do vsakega zapisa o rezultatih analiz pitne vode takoj, ko so ustvarjeni.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da se izpodbijane odločbe sploh ne da preizkusiti, kar pomeni, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP. Obrazložitev izpodbijane odločbe namreč ne vsebuje navedb določb predpisov, na katere se opira odločba, niti razlogov, ki glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovil organ, narekujejo izdajo izpodbijane odločbe (4. in 5. tč. 1. odst. 214. člena ZUP). Obrazložitev izpodbijane odločbe je tudi v nasprotju z njenim izrekom, ker je organ zahtevo prosilca zavrnil v celoti, kljub temu, da očitno vsaj z nekaterimi analizami pitne vode razpolaga, pri čemer organ sploh ni presojal, ali bi vsaj glede teh analiz prosilcu lahko omogočil zahtevano ponovno uporabo (iz obrazložitve niti ne izhaja, da bi dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov organ sploh ugotavljal). Organ je odločitev oprl zgolj na procesno določbo ZDIJZ (določba 2. odst. 22. člena ZDIJZ namreč določa le »če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo«), pri čemer ni navedel nobenih vsebinskih razlogov za zavrnitev prosilčeve zahteve, niti ni navedel nobene materialne določbe, na katero je oprl svojo odločitev. Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo (ki pomeni upravni akt, s katerim se odloči o vsebini zahtevka), čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da bi moral organ ob ugotovljenih dejstvih v zvezi z izpolnjenostjo procesnih predpostavk (ker je (sicer napačno) ugotovil, da se zahteva nanaša na obliko dostopa, ki ni zakonsko predvidena) zahtevo s sklepom zavreči na podlagi 1. oziroma 2. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, oziroma bi moral, ker prosilec svojega zahtevka tudi po (vsebinsko sicer napačnem) pozivu v roku ni dopolnil, zahtevo prosilca s sklepom zavreči, na podlagi 1. odst. 67. člena ZUP. ZDIJZ v 17., 18. in 19. členu vsebuje podobne procesne določbe, ki bi jih moral organ uporabiti glede na (sicer zmotno) ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z izpolnjenostjo procesnih predpostavk in (sicer napačno) uporabo načela pomoči stranki.
Pooblaščenec je ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, da so bila zmotno in nepopolno ugotovljena dejstva, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo in da organ sploh ni uporabil relevantnih materialnih določb, zato je treba na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP postopek dopolniti in odpraviti vse omenjene pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti postopka bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, saj sam razpolaga z dokumenti, sam najbolje ve, s katerimi dokumenti bo tudi v bodoče razpolagal, in sam najbolje ve, na kakšen način bo prosilcu tehnično lahko zagotovil zahtevano ponovno uporabo informacij javnega značaja. Zato je Pooblaščenec na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa v celoti odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ se bo moral v ponovljenem postopku ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, izdati novo odločbo.
Organ bo moral v ponovljenem postopku upoštevati vse relevantne določbe ZUP in vse določbe ZDIJZ ter Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba). Najprej bo moral preveriti ali je sploh pristojen za obravnavo, glede na to, da je prosilec zahtevo z dne 5. 8. 2014 naslovil na ministrstvo kot celoto. Organ bo moral ugotoviti, s katerimi podatki ministrstvo kot celota sploh razpolaga (in ne le Zdravstveni inšpektorat RS kot organ v sestavi ministrstva). Nadalje bo moral preveriti, ali prosilčeva vloga z dne 5. 8. 2014 predstavlja zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja in ali vsebuje vse bistvene sestavine, ki bi jih v skladu s 4. odst. 17. člena ZDIJZ morala. Če bo organ ugotovil, da zahteva ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, bo moral prosilca pozvati, da jo ustrezno dopolni (t. j. ustrezno glede na določbe 4. odst. 17. člena ZDIJZ), pri čemer bo moral v skladu s 1. in 2. odst. 18. člena ZDIJZ prosilcu zagotoviti dovolj časa in mu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Prosilcu bo moral pojasniti, s katerimi analizami razpolaga in bo razpolagal, v kakšni obliki (elektronski ali fizični) in kakšne so tehnične možnosti, da se mu omogoči ponovna uporaba teh informacij javnega značaja. Prosilcu bo moral dati možnost, da se glede na dana pojasnila izjavi o tem, katere dokumente (informacije javnega značaja) želi ponovno uporabiti, na kakšen način (tehnično), kako pogosto ter za kakšen namen (pridobitni ali nepridobitni).
Pri odločanju o prosilčevi zahtevi bo moral organ upoštevati 3. odst. 4. člena ZDIJZ, ki ponovno uporabo informacij javnega značaja definira kot uporabo s strani fizičnih ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. V skladu s 3. odst. 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne ali nepridobitne namene. Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih oseb (4. odst. 5. člena ZDIJZ)
Organ bo v skladu s 6. odst. 6. člena ZDIJZ lahko zahtevo prosilca za ponovno uporabo zahtevanih informacij zavrnil le, če bo ugotovil, da se zahteva nanaša na:
- izjemo od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ in hkrati ne gre za informacije iz 3. odst. 6. člena tega zakona;
- podatek, ki je zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb ali
- podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe na področju izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti;
- podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Če bo organ ugotovil, da je treba glede določenih informacij prosilcu zavrniti zahtevo za ponovno uporabo, bo moral presojati, ali mu lahko omogoči vsaj ponovno uporabo preostalih delov dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ in Uredbo (t. i. delni dostop). O morebitni (delni) zavrnitvi bo moral izdati odločbo (2. odst. 22. člena).
Če bo prosilcu omogočil zahtevano ponovno uporabo v celoti, bo moral v skladu s 3. odst. 22. člena ZDIJZ izdati pisno odločbo le v primeru, da bo za ponovno uporabo zaračunal ceno ali določil druge pogoje v skladu s tem zakonom. Glede cene za zahtevano ponovno uporabo informacij bo moral prosilec upoštevati določbe 34.a in 36.a člena ZDIJZ ter Uredbe. Organ bo smel prosilcu zaračunati ceno za ponovno uporabo informacij le v primeru, da bo prosilec zahteval ponovno uporabo v pridobitne namene, pri čemer cena ne bo smela preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, organ pa je poleg tega nepopolno ugotovil dejansko stanje niti ni uporabil materialnih predpisov, ki bi jih moral, izrek izpodbijane odločbe pa je v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka