Prosilec - Občina Ilirska Bistrica
+ -Številka: 090-243/2014
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost, Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilec je na podlagi določb ZDIJZ od organa zahteval posredovanje dokumentacije izbranega ponudnika v postopku javnega naročila. Organ je o njegovi zahtevi odločil z delno zavrnilno odločbo, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. Prosilec se namreč ni strinjal z ugotovitvijo organa, da zahtevana dokumentacija predstavlja izjemo v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema poslovne skrivnosti). V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena ter da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke in poslovne skrivnosti.ODLOČBA:Številka: 090-243/2014/8
Datum: 3. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi družbe PROVENT d.o.o., Pod lipami 5, 1218 Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana Šentvid (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 10. 2014, zoper odločbo Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 410-33/2014-20 z dne 30. 9. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa, št. 410-33/2014-20 z dne 30. 9. 2014, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu, v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, iz ponudbe izbranega ponudnika Nival invest d.o.o., v postopku javnega naročila »Rekonstrukcija kuhinje In dograditev prostorov v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica - enota Ciciban« št. JN2581/2014,:
- omogočiti vpogled v dokumente v razdelku »napa nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka« (razen prve strani, SL_REK_Nr.2.4, 03. 07. 2014 13:19:45) ter razdelku »napa nad konvektomatom in nad pomivalnim strojem«, pri čemer je v navedenih dokumentih dolžan prekriti podatke o dobavitelju ter osebne podatke zaposlenih pri Südluft Systemtechnik GmbH & Co. KG;
- posredovati fotokopijo »seznama opreme za potrditev poz 6. prezračevanje« za točke od 1. do 6., fotokopijo dokumenta SL_REK_Nr.2.4, 03. 07. 2014 13:19:45, ki se nahaja v razdelku »napa nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka« ter dokumente v razdelkih »ventilator za dovod zraka v sosednje prostore«, »dovodni ventilator nape nad termičnimi elementi s filterno enoto z žaluzijo«, »odvodni ventilator nape nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka« ter »ventilator za odvod zraka iz nape – pomivanje posode z regulatorjem«, pri čemer je organ v dokumentu SL_REK_Nr.2.4, 03. 07. 2014 13:19:45 dolžan prekriti podatek o dobavitelju ter priimek kontaktne osebe dobavitelja, podatek o dobavitelju pa je organ dolžan prekriti tudi v razdelku »dovodni ventilator nape nad termičnimi elementi s filterno enoto z žaluzijo«.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka ter glede zahteve, ki se nanaša na posredovanje podatkov o dobaviteljih, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 2. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:
- sklepa ustreznega organa občine, da je bila pogodba za javno naročilo sklenjena na osnovi objavljenega razpisa z dne 5. 3. 2014;
- sklepa ustreznega organa občine o izbiri izvajalca javnega naročila;
- dela pogodbene dokumentacije, ki bi lahko pokazala, da je bila v fazi sklepanja pogodbe sprejeta od izbranega ponudnika ponudba, ki se je razlikovala od tehnične specifikacije oz. popisa iz priloge javnega razpisa »REKONSTRUKCIJA_popis«, v kolikor takšna dokumentacija obstaja;
- dokumentov, ki vsebujejo komercialno ime oz. oznake oprem, proizvajalca opreme in dobavitelja opreme za točke 1. do 6., poglavje 6. PREZRAČEVANJE;
- tehnične dokumentacije proizvajalca (ne dobavitelja) ali poročil o preizkusih priznanega organa, skladno za vsako vrsto opreme, skladno s tehnično specifikacijo oz. popisom za točke 1. do 6. poglavje 6. PREZRAČEVANJE.
V predmetni zadevi je organ izdal odločbo, št. 410-33/2014-20 z dne 30. 9. 2014, s katero je ugodil zahtevi prosilca po posredovanju sklepa ustreznega organa občine o izbiri izvajalca javnega naročila (druga alineja zahteve), v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da s sklepom ustreznega organa občine, da je bila pogodba za javno naročilo sklenjena na osnovi objavljenega razpisa z dne 5. 3. 2014 (prva alineja zahteve) ter s pogodbeno dokumentacijo, ki bi lahko pokazala, da je bila v fazi sklepanja pogodbe sprejeta od izbranega ponudnika ponudba, ki se je razlikovala od tehnične specifikacije oz. popisa iz priloge javnega razpisa »REKONSTRUKCIJA_popis« (tretja alineja zahteve), ne razpolaga ter da mu zaradi izjeme poslovne skrivnosti ne more posredovati dokumentov, iz katerih izhajajo podatki o komercialnih imenih oz. oznakah opreme, o proizvajalcih opreme in dobaviteljih opreme za točke 1. do 6., poglavje 6. PREZRAČEVANJE (četrta alineja zahteve) ter tehnične dokumentacije proizvajalca (ne dobavitelja) ali poročil o preizkusih priznanega organa, skladno za vsako vrsto opreme, skladno s tehnično specifikacijo oz. popisom za točke 1. do 6. poglavje 6. PREZRAČEVANJE (peta alineja zahteve). Organ je namreč pred izdajo citirane odločbe, v skladu s 43. in 44. členom ZUP, k priglasitvi stranske udeležbe pozval družbo Nival invest d.o.o. (izbrani ponudnik). Slednji je z dopisom z dne 28. 9. 2014 priglasil stransko udeležbo, v katerem je zapisal, da podatki o podizvajalcih in dobaviteljih ter njihovih proizvodih predstavljajo njihovo poslovna skrivnost, pri čemer je dopisu predložil tudi sklep z dne 1. 12. 2011 v zvezi s poslovno tajnostjo. Iz navedenega sklepa izhaja, da poslovno skrivnost družbe med drugim predstavljajo tudi seznami in podatki o vseh poslovnih partnerjih, podizvajalcih in dobaviteljih družbe Nival invest d.o.o., vsi podatki o njihovih družbah in podatki o njihovih zastopnikih in zaposlenih.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 15. 10. 2014 vložil pritožbo. V njej izpodbija odločitev organa o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Prosilec meni, da iz opredelitve poslovne skrivnosti izhaja, da podatek o komercialnem imenu oz. podatek o oznaki opreme, podatek o proizvajalcu in dobavitelju opreme, ki bo oz. že sodeluje v postopku javnega naročila in dobavlja material ter opremo, ne more biti označen kot poslovna skrivnost. Prav tako, po mnenju prosilca, poslovne skrivnosti ne more predstavljati tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa za vsako vrsto opreme, ki je bila ponujena in zajeta v tehničnih specifikacijah. Prosilec tudi meni, da je podan javni interes za razkritje navedenih informacij, saj se vendarle oprema vgrajuje v vrtec, hkrati pa gre tudi za porabo javnih sredstev. Prosilec navaja, da brez zahtevanih podatkov ni mogoče preveriti, ali se je pri izvedbi javnega naročila spoštovalo tehnične zahteve naročnika ter veljavno zakonodajo. Prosilec izpodbija tudi navedbo organa, da je s strani izbranega ponudnika prejel dopis z dne 28. 9. 2014, v katerem ponudnik navaja, da se tehnična dokumentacija in komercialno ime štejeta za poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Po mnenju prosilca bi moral organ podkrepiti navedbo z dodatnimi argumenti (npr. navesti, ali obstaja sklep o poslovni skrivnosti, kdaj je bil tak sklep sprejet, itd.) V zvezi z navedenim se prosilec sklicuje tudi sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II U 289/2013-16 z dne 8. 1. 2014.
Pooblaščenec je dne 21. 10. 2014 od organa prejel odstopljeno pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, pri čemer je Pooblaščenec ugotovil, da organ prve stopnje te ni poslal stranskemu udeležencu, da se izreče o navedbah in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Prav tako stranskemu udeležencu ni bila vročena izpodbijana odločba, zato je Pooblaščenec, skladno z 9. členom ZUP, navedena dokumenta posredoval stranskemu udeležencu ter mu določil rok, v katerem lahko poda svoj odgovor. Stranski udeleženec na poziv Pooblaščenca ni odgovoril v danem roku. Ob pregledu dokumentacije je Pooblaščenec prav tako ugotovil, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku, zato ga je pozval k posredovanju dokumentov, do katerih je prosilcu zavrnil dostop zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Organ je Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, ker mu organ ni omogočil dostopa do, v pritožbi navedene, dokumentacije v zvezi z javnim naročilom JN2581/2014 »REKONSTRUKCIJA KUHINJE IN DOGRADITEV PROSTOROV V VRTCU OTONA ŽUPANČIČA SLOVENSKA BISTRICA - ENOTA CICIBAN«, za izbranega ponudnika, in sicer: dostop do komercialnega imena oz. oznak za opremo, proizvajalca opreme in dobavitelja opreme za točke 1. do 6., poglavje 6. PREZRAČEVANJE ter dostop do tehnične dokumentacije proizvajalca (ne dobavitelja) ali poročila o preizkusih priznanega organa, skladno za vsako vrsto opreme, skladno s tehnično specifikacijo oz. popisom za točke 1. do 6. poglavje 6. PREZRAČEVANJE.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu, prav tako pa sodijo v delovno področje organa, saj so bile pridobljene v postopku javnega naročanja, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
Dostop do zahtevanih informacij se lahko zavrne le, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, ki mu jo je za potrebe reševanja tega pritožbenega postopka posredoval organ, in sicer v potrditveno mapo predlagane opreme pred vgradnjo, ki jo je organu predložil izbrani ponudnik. V slednji naj bi bili navedeni podatki o oznakah opreme za točke 1. do 6. ter tehnična dokumentacija za točke 1. do 6. Šlo naj bi za informacije iz excelove tabele »REKONSTRUKCIJA_popis«, ki je objavljena na spletni strani organa (http://www.slovenska-bistrica.si/povezava.aspx?pid=1339). V ta namen je izbrani ponudnik organu predložil seznam opreme za potrditev ter dokumente za naslednje proizvode:
1. napa nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka;
2. napa nad konvektomatom in nad pomivalnim strojem;
3. ventilator za dovod zraka v sosednje prostore;
4. dovodni ventilator nape nad termičnimi elementi s filterno enoto z žaluzijo;
5. odvodni ventilator nape nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka;
6. ventilator za odvod zraka iz nape – pomivanje posode z regulatorjem.
Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je navedena dokumentacija v potrditveni mapi, opredeljena z ločilnimi kartončki, ki nosijo zgoraj navedena imena opreme.
Ob pregledu je Pooblaščenec ugotovil, da noben del posredovane dokumentacije ne vsebuje vidne oznake 'poslovna skrivnost' ali 'zaupno'. Navedena ugotovitev je v predmetni zadevi bistvenega pomena, saj iz vloge stranskega udeleženca z dne 28. 9. 2014 izhaja, da je ta zatrjeval obstoj poslovne skrivnosti in priložil tudi sklep o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2011, ki kot poslovno skrivnost med drugim določa tudi sezname in podatke o vseh poslovnih partnerjih, podizvajalcih in dobaviteljih družbe Nival invest d.o.o., vse podatke o njihovih družbah in podatke o njihovih zastopnikih in zaposlenih.
Pojem poslovne skrivnosti opredeljuje 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Poslovna skrivnost je opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju najprej ugotavljal obstoj subjektivnega oz. objektivnega kriterija za zahtevane dokumente izbranega ponudnika.
Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti torej podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena), pri čemer odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odstavku 39. člena).
V primeru objektivnega kriterija ni treba, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Drugi odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se ne glede na to, ali so podatki kot poslovna skrivnost določeni s sklepom, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, sodbi pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 ter sodbi pod opr. št. II U 289/2013-16 z dne 8. 1. 2014. Zgolj generalno zatrjevanje obstoja poslovne skrivnosti, brez argumentov ter obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1.
Kot že zgoraj navedeno, je izbrani ponudnik organu posredoval sklep v zvezi s poslovno tajnostjo z dne 1. 12. 2011, pri čemer je v dopisu navedel, da podatki o podizvajalcih in dobaviteljih predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, prav tako pa njegovo poslovno skrivnost predstavljajo tudi njihovi proizvodi. Pooblaščenec je vpogledal v navedeni sklep, v katerem je med drugim določeno, da so poslovna skrivnost seznami in podatki o vseh poslovnih partnerjih, podizvajalcih in dobaviteljih družbe Nival invest. d.o.o., vsi podatki o njihovih družbah in podatki o njihovih zastopnikih in zaposlenih.
Po skrbnem pregledu dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da izbrani ponudnik podatkov o komercialnem imenu oz. oznakah za opremo, podatkov o proizvajalcu opreme ter tehnične dokumentacije proizvajalca, ni označil skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, zato subjektivni kriterij v konkretnem primeru glede navedenih podatkov ni izpolnjen. Kot je Pooblaščenec pojasnil že zgoraj, ti podatki v predloženi dokumentaciji niso označeni z vidno oznako poslovna skrivnost, prav tako pa se nanje sklep o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2011, ki ga je predložil stranski udeleženec, nedvomno ne nanaša. Je pa izpolnjen subjektivni kriterij glede podatkov o dobaviteljih. Izbrani ponudnik je namreč v sklepu z dne 1. 12. 2011 izrecno označil, da poslovno skrivnost predstavlja podatek o dobaviteljih in z navedbo v sklepu zadostil pogoju iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Navedeno pomeni, da bo moral organ ob razkritju dokumentacije prekriti podatek o dobavitelju (naziv dobavitelja ter sedež dobavitelja).
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da izbrani ponudnik poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni zatrjeval, prav tako pa ni izkazoval, da bi mu z razkritjem nastala škoda in da bi bila ta škoda občutna. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ponovno poudarja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1) primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Obstoj poslovne skrivnosti v konkretnem primeru bi torej moral zatrjevati in dokazovati izbrani ponudnik. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje, ki so potrebne za določitev kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegove pravice in pravne koristi. Možnost, da zavaruje svoje pravice in koristi v pritožbenem postopku, je bila izbranemu ponudniku dana z dopisom Pooblaščenca z dne 6. 11. 2014, s katerim mu je ta posredoval odločbo prvostopenjskega organa ter pritožbo prosilca v morebiten odgovor, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Na poziv, ki mu je bil pravilno vročen, izbrani ponudnik v predpisanem roku ni odgovoril.
Pooblaščenec na tem mestu še dodaja, da se mora vsak ponudnik, ki vstopa v poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, zavedati, da sklenjena pogodba pomeni porabo denarja davkoplačevalcev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Navedeni cilj zasleduje tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se kljub obstoju izjeme iz prvega odstavka istega člena (tudi če gre za poslovno skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se seznani s podatki o realizaciji javnega naročila. Glede na naravo javnega naročila (rekonstrukcija kuhinje in dograditev prostorov v vrtcu) je najmanj, kar ima javnost pravico vedeti, podatke o izdelkih, ki jih je organ nabavil in vgradil v okviru javnega naročila. Dejstvo, da je ponudnik na tehnične karakteristike, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval organ, ponudil določeno opremo, pa predstavlja tudi izkazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, da določena naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ustreza zahtevam organa. Zato v tem delu, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoče govoriti o varovani poslovni skrivnosti. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev.
Ne glede na to, da je Pooblaščenec ocenil, da glede zahtevanih podatkov ni podana izjema poslovne skrivnosti in zato nadaljnja argumentacija sicer ni potrebna, pa Pooblaščenec ne more mimo ugotovitve, da gre v primerih:
- ventilatorja za dovod zraka v sosednje prostore;
- dovodnega ventilatorja nape nad termičnimi elementi;
- odvodnega ventilatorja nape nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka;
- ventilatorja za odvod zraka iz nape – pomivanje posode z regulatorjem
za tehnično dokumentacijo v obliki prospektov, ki je prosto dostopna na svetovnem spletu, kar pomeni, da je namenjena obveščanju širše javnosti o tehničnih lastnostnih izdelkov. Zato že pojmovno ne izpolnjuje pogojev poslovne skrivnosti. Dejanska sestavina oziroma značilnost poslovne skrivnosti je namreč ta, da je podatek znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu ljudi, ne more veljati za poslovno skrivnost.
Pri pregledu dokumentacije, ki se nanaša na napo nad termičnimi elementi glavnega termičnega bloka ter napo nad konvektomatom in nad pomivalnim strojem, je Pooblaščenec ugotovil, da je slednjo (razen dokumenta SL_REK_Nr.2.4, 03. 07. 2014 13:19:45) proizvajalec Südluft Systemtechnik GmbH & Co. KG označil kot avtorsko delo. Navedena dokumentacija predstavlja navodila oz. priročnik za uporabo opreme v angleškem jeziku ter skice in načrte za vgraditev opreme.
Pooblaščenec je preučil vsebino dokumentacije in ugotovil, da ta izpolnjuje predpostavke za avtorsko delo (stvaritev, področje ustvarjalnosti, izraznost, individualnost – glej tudi 5. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZASP). K ugotavljanju, ali gre v obravnavanem primeru za avtorsko delo, je Pooblaščenec zavezan po uradni dolžnosti.
Zgoraj navedene ugotovitve Pooblaščenca potrjuje tudi dejstvo, da ZASP v kategoriji pisanih del (2. točka drugega odstavka 5. člena ZASP) izrecno našteva tudi priročnike. Pooblaščenec je preučil tudi Komentar ZASP glede kategorije, ki bi ji zatrjevano avtorsko delo najverjetneje lahko pripadalo. Komentar ZASP navedeno kategorijo opredeljuje z naslednjim: Pisana dela so vse literarne oblike (npr. romani, novele, pesmi), članki (npr. znanstveni, časopisni), priročniki (npr. razna navodila), znanstvene disertacije in druge študije (npr. znanstvenoraziskovalne naloge, raziskave trga,..) ter računalniški programi. Predmet varstva pri pisanih delih je oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva in sploh vsebina dela, razen če gre za splošne ideje, načela in odkritja. Pod pogojem individualne duhovne stvaritve je sodna praksa varstvo primeroma priznala: (1) etnološki študiji, opravljeni po znanstveni metodi na terenu, (2) znanstveni pripravi z zbiranjem in analizo podatkov za članek, (3) privatnim tehničnim normam, (4) odvetniškemu pripravljalnemu spisu, (5) reklamnim prospektom, (6) osebnim pismom, (7) osebnim dnevnikom. Prav tako ZASP v 12. točki istega člena določa, da med avtorska dela sodijo tudi tehnične risbe, načrte, skice, tabele.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da gre pri zahtevani dokumentaciji za avtorsko delo, zaradi česar lahko organ prosilcu, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, omogoči seznanitev z informacijami izključno tako, da mu jih da na vpogled.
Pooblaščenec je zahtevane dokumente presojal tudi z vidika izjeme varstva osebnih podatkov in ugotovil, da nekateri od njih vsebujejo osebna imena fizičnih oseb, ki jih je organ dolžan prekriti, saj predstavljajo varovane osebne podatke, v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za osebne podatke kontaktne osebe dobavitelja ter osebne podatke zaposlenih pri proizvajalcu Südluft Systemtechnik GmbH & Co. KG. Za razkritje teh osebnih podatkov namreč ni nobene pravne podlage, ki bi javnosti omogočala, da se seznani z njimi. Ti podatki so po ZVOP-1 namreč varovani osebni podatki.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke in poslovne skrivnosti. Organ je prosilcu dolžan zahtevane dokumente posredovati tako, da varovane informacije v njih prekrije, v delu, v katerem gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, pa jih posreduje prosilcu.
Pooblaščenec je, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek, delno odpravil odločbo organa in v tem delu sam rešil zadevo ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora iz dokumentov izločiti podatke, ki predstavljajo izjemi iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, ki jih je organ na posredovanih dokumentih dolžan prekriti) pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da ni utemeljena, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica, št. 410-33/2014-20 z dne 30. 9. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica, št. 410-33/2014-20 z dne 30. 9. 2014.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka