Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-136/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri zahteva fotokopijo dokumenta RS MIP IRSPEP št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 in vseh dokumentov RS MIP IRSPEP, ki so oštevilčeni z osnovo št. 0612-98/2013. Organ je prosilki posredoval številno dokumentacijo, zavrnil pa ji je dostop do odškodninskega zahtevka in dodatka k odškodninskemu zahtevku, saj namreč oba dokumenta vsebujeta veliko osebnih podatkov fizičnih oseb. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem nedopusten. Pritožbo prosilke je tako kot neutemeljeno zavrnil ter potrdil 1. stopnjsko odločbo organa. ODLOČBA:
Številka: 090-136/2014/4
Datum: 16. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ___________ (v nadaljevanju prosilka) z dne 23. 5. 2014, zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-56/2013-12 z dne 15. 5. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 23. 5. 2014 zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-56/2013-12 z dne 15. 5. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 10. 4. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri zahteva fotokopijo:
- dokumenta RS MIP IRSPEP št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 in
- vseh dokumentov RS MIP IRSPEP, ki so oštevilčeni z osnovo št. 0612-98/2013.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-56/2013-12 z dne 15. 5. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil, in sicer je organ iz zadeve št. 0612-98/2013 prosilki posredoval naslednje kopije dokumentov s prikritimi osebnimi podatki:
- e-pošta z dne 19. 7. 2013, priloga: dopis državnega pravobranilstva št. P-A47-139/2013-69-KJ z dne 17. 7. 2013
- dopis št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, s prilogami 1 in 2
- dopis št. 0612-98/2013-3 z dne 7. 8. 2013
- e-pošta z dne 16. 8. 2013, priloga: dopisa Državnega pravobranilstva št. P-A47-139/2013-75-VM z dne 14. 8. 2013 in št. P-A47-139/2013-74-VM z dne 13. 8. 2013
- e-pošta z dne 11. 9. 2013, priloga: dopis Državnega pravobranilstva št. P-A47-139/2013-77-A z dne 10. 9. 2013 in vloga z dne 7. 9. 2013
- dopis št. 0612-98/2013-6 z dne 19. 9. 2013
- dopis Informacijskega pooblaščenca št. 090-4/2014/6 z dne 13. 2. 2014
- dopis št. 0612-98/2013-8 z dne 17. 2. 2014
- odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-4/2014/8 z dne 28. 2. 2014.
Zavrnil pa je dostop do odškodninskega zahtevka in dodatka k odškodninskemu zahtevku, oba z dne 12. 7. 2013, ki sta prilogi dopisu Državnega pravobranilstva št. P-A47-139/2013-69-KJ z dne 17. 7. 2013. Navedena dokumenta namreč v večjem delu vsebujeta veliko osebnih podatkov fizičnih oseb. Organ je v odločbi ocenil, da v takem primeru ni možno uporabiti instituta delnega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. člena ZDIJZ, saj gre v navedenih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti. Organ še navaja, da delni dostop torej ni mogoč zaradi ogrozitve zaupnih varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilko.
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 23. 5. 2014 vložila pritožbo, v kateri prereka zavrnilni del izpodbijane odločbe. Pri tem izraža mnenje, da je organ prikrival uradne dokumente Državnega pravobranilstva RS, ki potrjujejo nezakonito delovanje organa v inšpekcijskem postopku št. 356-02-72/2004, zato je nujno potrebno preveriti, ali je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS vse relevantne vloge, kar je mogoče le na način, da organ omogoči dostop do zavrnjenih dokumentov.
Ker je bila pritožba prosilke poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta z dopisom, št. 092-63/2014/2 z dne 28. 5. 2014, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom, št. 090-56/2013-14 z dne 2. 6. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Naknadno je organ, dne 13. 6. 2014, posredoval dokumente, potrebne za reševanje pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki jo je posredoval organ, prepričal, da vsebuje informacijo, ki jo je zahtevala prosilka. Pooblaščenec je zato nadalje ugotavljal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih bi bilo treba prosilki dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti.
Edini razlog za zavrnitev dostopa je namreč morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilka, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevana dokumenta ugotovil, da vsebujeta številne osebne podatke fizičnih oseb, ki se prepletajo skozi vsebino obeh zahtevanih dokumentov. Gre namreč za odškodninski zahtevek in dodatek k odškodninskemu zahtevku zoper premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki vsebujeta vrsto osebnih podatkov oškodovancev (ime, priimek, naslov, lastnoročno podpis) ter natančnih opisov škodnega dogodka, materialne in duševne stiske ter osebnih občutkov oškodovancev. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke, je v nadaljevanju presojal, ali je možen t. i. delni dostop.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevana dokumenta ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznikov. V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, tudi če bi izbrisali osnovne identifikatorje oseb (imena in priimke), in sicer že iz samih navedb in povezav, ki so navedene v dokumentih, poleg tega pa tudi iz same formulacije zahteve. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bili posamezniki enostavno določljivi. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.
Pooblaščenec na koncu še pojasnjuje, da je pritožbo sicer primarno zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, opozarja pa tudi, da prosilka v delu, ki se nanaša na dostop do njene lastne vloge, nima pravnega varstva zaradi izostanka pravovarstvenega interesa. Skladno z argumentacijo Upravnega sodišča RS v sodbi I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, je namreč v primeru dostopa prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog sodišče na stališču, da s tem ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. Sodišče še dodaja, da pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP-1 (zaradi izostanka pravnega interesa), kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka