Sanolabor d.d. - MOL
+ -Številka: 090-233/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dopolnjeno razpredelnico z obravnavanimi lokacijami usmerjevalnih tabel, dopolnjeno z datumi uvedbe inšpekcijskih postopkov in zavezanci. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj s takšno tabelo ne razpolaga. Pooblaščenec je v skladu z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov zahtevo prosilca tolmačil široko, v smislu zahteve po pridobitvi kateregakoli dokumenta (ne zgolj v obliki tabele), ki izkazuje zavezanca za odstranitev signalizacijske table navedene v tabeli in datum uvedbe inšpekcijskega postopka zoper tega zavezanca. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga z ustreznimi dokumenti ter da je informacija, ki je predmet zahteve prosilca, v večini zadev razvidna iz obvestil o uvedbi inšpekcijskega postopka, zapisnika o inšpekcijskem ogledu, poziva zavezancu ali drugega dokumenta organa. Ker je organ na prvi stopnji zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, prav tako pa razpolaga z vsemi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca (tudi tistimi, ki jih Pooblaščencu še ni odstopil), je Pooblaščenec zadevo vrnil v ponovno odločanje.
ODLOČBA:Številka: 090-233/2014/8
Datum: 14. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi z dne 3. 10. 2014, družbe Sanolabor d.o.o., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat, Proletarska 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2014-3 (25004) z dne 19. 9. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba št. 090-42/2014-3 (25004) z dne 19. 9. 2014 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 8. 8. 2014 in ponovno dne 17. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel pridobiti dopolnjeno razpredelnico z obravnavanimi lokacijami usmerjevalnih tabel, kronološko urejeno z datumi uvedenih inšpekcijskih postopkov in zavezanci poleg posamezne lokacije odstranjene table.
Organ je dne 19. 9. 2014 izdal odločbo št. 090-42/2014-3 (25004) s katero je odločil, da zahtevana informacija ne obstaja. Organ namreč ne vodi evidence v taki obliki, kot jo prosilec zahteva, ampak vodi zadeve skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, ki določa upravljanje z dokumentarnim gradivom.
Prosilec je v pritožbi z dne 3. 10. 2014 navedel, da je ob svoji vpletenosti v inšpekcijski postopek, začet s strani organa, dobil občutek oz. je v to prepričan, da organ ob izvajanju svojih pristojnosti v zvezi z usmerjevalnimi tablami ne ravna enakopravno z vsemi gospodarskimi subjekti, ne po dinamiki ukrepanja, ne po izvedbi ukrepov in sankcioniranju. Prosilec je kot stranka v inšpekcijskem postopku občutil diskriminacijski odnos organa, saj organ povsem očitno ne postopa enako zoper vse subjekte na območju Mestne občine Ljubljana (MOL), ki nepravilno postavljajo usmerjevalne table. Organ mu je zavrnil dostop do zahtevane informacije, pri čemer je zatrjeval, da imena pravnih oseb in datumi uvedbe postopkov za primere, ki so bili navedeni v tabeli odstranjenih tabel, ne obstajajo in jih organ ne vodi v evidencah na tak način, kot to zahteva prosilec. Prosilec s pritožbo zahteva, da Pooblaščenec ugotovi nezakonitost odločbe in odredi organu izdajo nove odločbe, s katero bo prosilcu ugodeno razkritje želenih podatkov po vsebini, lahko tudi v drugačni pisni obliki, vendar na način, da bodo jasno razvidne zahtevane informacije. Organ bi po mnenju prosilca zagotovo moral imeti oblikovano evidenco, iz katere izhajajo podatki, ki jih je zahteval prosilec, saj organ brez take evidence ne more učinkovito opravljati svojega dela.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-42/2014-5 z dne 10. 10. 2014, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje Pooblaščencu. V dopisu je organ še dodatno navedel, da je pristojen za izvajanje nadzora nad Zakonom o cestah v povezavi z Odlokom o občinskih cestah, kjer je v 15. členu določeno, da na občinskih cestah na območju MOL prometno signalizacijo postavlja, spreminja, dodaja, odstranjuje in vzdržuje izvajalec na podlagi izdanih odločb pristojnega organa. Turistična in druga obvestilna signalizacija se lahko postavi v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in na podlagi dovoljenja pristojnega organa. K vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti elaborat, v katerem se določijo velikost, vrsta, tip in oblika signalizacije, lokacija postavitve signalizacije in prikaz vodenja prometa do cilja. Prosilec je zahteval informacije, ki jih organ ne vodi v obliki, kot jih prosilec želi. Organ vodi evidence skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, pri čemer uporabljajo program Lotus Notes/Spis. Glede na to, da organ nima izdelane tabele s takimi podatki, kot jih zahteval prosilec, mu zahtevane informacije ne more posredovati. V zahtevi za posredovanje dokumentov je prosilec sam navedel, da želi, da organ dopolni tabelo. Organ take evidence ne vodi, na zahtevo prosilca pa organ tabele ne bo dopolnjeval.
Pooblaščenec je dne 31. 12. 2014, s pozivom št. 090-233/2014/5, od organa zahteval dokumentacijo, iz katere izhaja podatek o zavezancu, na katerega se nanašajo podatki iz tabele in datum uvedbe inšpekcijskih postopkov zoper te zavezance.
Organ je dne 6. 1. 2015 Pooblaščencu posredoval fotokopije dokumentov, ki se nanašajo na podatke v tabeli, z izjemo 15-tih dokumentov, ki se nahajajo v arhivu. Organ je pojasnil, da ima do arhiva dostop le administratorka, ki je zbolela, zato za posredovanje tega dela dokumentov prosi za podaljšanje roka. Organ je še navedel, da cenik materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja določa ceno 0,06 EUR za fotokopijo formata A4, zato ga zanima tudi, ali račun izstavi prosilcu ali Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je obravnavana pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ v konkretni zadevi kot organ lokalne skupnosti, že po izrecni določbi 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Ni sporno, da je organ v predmetni zadevi zavezanec po ZDIJZ in posledično mora v skladu z navedenimi določbami omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima oz. ni pridobil. Pooblaščenec torej pritrjuje organu v delu, v katerem je navedel, da ni dolžan ustvariti ali dopolniti tabele odstranjenih tabel s podatki, ki jih je zahteval prosilec, saj ZDIJZ organom ne nalaga dolžnosti ustvarjanja novih dokumentov.
Ne glede na navedeno je Pooblaščenec, v skladu z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice pridobiti informacije javnega značaja, ki ga določa 2. člen ZDIJZ, zahtevo prosilca tolmačil široko, v smislu zahteve po pridobitvi kateregakoli dokumenta (ne zgolj v obliki tabele), ki izkazuje zavezanca za odstranitev signalizacijske table navedene v tabeli in datum uvedbe inšpekcijskega postopka zoper tega zavezanca.
Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku od organa pridobil dodatna pojasnila in dokumente in ugotovil, da organ razpolaga z ustreznimi dokumenti ter da je informacija, ki je predmet zahteve prosilca, v večini zadev razvidna iz obvestil o uvedbi inšpekcijskega postopka, v določenih zadevah pa iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu, poziva zavezancu ali drugega dokumenta organa. Pooblaščenec torej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti obstajajo, da sodijo v delovno področje organa in da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu na podlagi njegovega poziva št 090-233/2014/5 z dne 31. 12. 2014 tudi posredoval.
Glede na dejstvo, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, pri organu ne obstajajo, očitno ne drži, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje. Iz dokumentov, ki jih je organ posredoval Pooblaščencu namreč izhaja tako datum uvedbe inšpekcijskega postopka, kot tudi zavezanec, zoper katerega se je inšpekcijski postopek vodil.,
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana (tudi s tistim delom dokumentacije, ki se nahaja v arhivu in je organ Pooblaščencu na dan odločanja o pritožbi še ni odstopil), hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, zato lahko najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje, ugotoviti, kateri dokumenti vsebujejo tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec (ime zavezanca in datum uvedbe inšpekcijskega postopka), v dokumentih preveriti, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa iz 5.a oz. 6. člena ZDIJZ, in v primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa (npr. če gre za podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira, ali če gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, idr.) ugotoviti tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva. Organ mora v ponovljenem postopku odločiti o vsebini zahteve prosilca, ugotoviti, kateri dokumenti vsebujejo zahtevane informacije ter nadalje presojati, ali so dokumenti v celoti prosto dostopni oz. ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V zvezi z vprašanjem organa, ali fotokopiranje dokumentov, ki jih je Pooblaščenec zahteval v postopku reševanja pritožbe, zaračunajo prosilcu ali Pooblaščencu, Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ na podlagi 10. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) dolžan posredovati Pooblaščencu na njegovo zahtevo vse dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali dokumentarno gradivo, ki ga je zahteval prosilec. Ta dolžnost izhaja tudi iz drugega odstavka 245. člena ZUP, ki določa, da mora organ prve stopnje odstopu pritožbe priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve. Dolžnost posredovanja dokumentov drugostopenjskemu organu tako izhaja iz ZInfP in ZUP; stroškov, ki nastanejo z izvršitvijo te zakonske dolžnosti organa (npr. fotokopiranje odstopljenih dokumentov) pa nosi organ sam in teh stroškov ne more zaračunati ne prosilcu, ne drugostopenjskemu organu. Pooblaščenec še pojasnjuje, da lahko organ v ponovnem postopku odloči tudi o morebitnem zaračunanju posredovanja dokumentov prosilcu, v primeru, da bo odločil, da se prosilčevi zahtevi ugodi. Organ mora pri tem upoštevati določbe o stroških, ki so vsebovane v ZDIJZ in Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka