Prosilec - Športna unija Slovenije
+ -Številka: 090-229/2014
Kategorije: Ali je organ zavezanec
POVZETEK:Prosilec je zahteval odgovore na določena vprašanja. ŠUS na vprašanja ni odgovoril, ker je navedel, da ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da ŠUS ne ustreza definiciji zavezanca ne po 1. ne po 1.a členu ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-229/2014/7
Datum: 14. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 8. 2014 zaradi molka Športne unije Slovenije, Vodnikova cesta 155, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju ŠUS), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 9. 2013 na ŠUS naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kjer je zahteval odgovore na pet vprašanj. Ker do dne 20. 8. 2014 ni prejel odgovora, je istega dne od ŠUS ponovno zahteval odgovore in se pritožil pri Pooblaščencu zoper molk organa.
Pooblaščenec je dne 8. 9. 2014 ŠUS pozval, da bodisi odloči v skladu z ZDIJZ in ga o tem obvesti, ali pa da sporoči, zakaj odločbe ni izdala pravočasno, če za to obstajajo opravičljivi razlogi.
ŠUS je na poziv Pooblaščenca odgovorila 12. 9. 2014 in navedla, da je glede na področno zakonodajo pravna oseba zasebnega prava, ki ne predstavlja zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, kot so opredeljeni v 1. in 1.a členu ZDIJZ. ŠUS namreč ni nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, prav tako pa ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Navedla je še, da se pretežno financira iz dajanja lastnega premoženja v najem, v preostalem delu pa iz članarin, ki jih plačujejo njeni člani ter iz sredstev, pridobljenih na javnih razpisih.
Pooblaščenec je odgovor ŠUS posredoval prosilcu in ga pozval, da se izjasni, ali vztraja pri pritožbi zaradi molka.
Prosilec je dne 6. 10. 2014 odgovoril, da vztraja pri pritožbi zaradi molka ŠUS, saj meni, da je zagotovo nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe na podlagi sklepa oz. odločbe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Navedena odločba oz. sklep naj bi bila izdana v letu 2007. Prosilec je navedel še, da je ŠUS društvo, ki deluje v javnem interesu. Predlagal je, da vse navedeno Pooblaščenec preveri pri MIZŠ.
Pooblaščenec je dne 9. 10. 2014 MIZŠ zaprosil, da pojasni, ali je po njihovem vedenju ŠUS nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe oz. ali je MIZŠ izdalo kakršenkoli dokument, na podlagi katerega bi bila ŠUS lahko izvajalec javne službe oz. nosilec javnega pooblastila.
MIZŠ je dne 7. 11. 2014 odgovorilo, da ŠUS ni izvajalec službe oz. mu MIZŠ ni podelilo javnega pooblastila.
Prosilec je v dopolnitvah pritožbe z dne 7. 11. in 11. 11. 2014 izpostavil še, da ŠUS na podlagi odločbe MIZŠ predstavlja društvo, ki deluje v javnem interesu. Navedeno odločbo MIZŠ je prosilec priložil.
Pritožba ni utemeljena.
Pri ugotavljanju, ali je določen subjekt zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, je treba v prvi vrsti upoštevati določbe 3.b člena ZDIJZ, po katerem Agencija za javnopravne evidence Slovenije (AJPES) vzpostavi in vodi javni register zavezancev. Glede na peti odstavek istega člena se v primeru, kadar je pravna oseba vpisana v registru zavezancev, domneva, da je zavezanec po ZDIJZ.
Ob vpogledu v Register zavezancev za informacije javnega značaja na spletnih straneh AJPES (https://www.ajpes.si/RZIJZ/), Pooblaščenec ugotavlja, da ŠUS ni vpisan v navedeni register in torej ne velja domneva, da je zavezanec po ZDIJZ. Posledično je Pooblaščenec moral ugotoviti, ali morda ŠUS izpolnjuje pogoje po ZDIJZ za zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ subjekte, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, opredeljuje v 1. in 1.a členu. Po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Navedeni krog zavezancev se je razširil z novelo ZDIJZ-C, ki je stopila v veljavo dne 17. 4. 2014. Slednja širi krog zavezancev na gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so opredeljeni v prvem odstavku 1.a člena, ki določa, da zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Nadalje drugi odstavek 1.a člena definira prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka. Slednji je zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj: v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.
ZDIJZ torej loči dva sklopa zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. Prvi sklop predstavljajo t.i. predstavniki javnega sektorja v širšem smislu (1. člen ZDIJZ), drugi pa subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ). V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali ŠUS sodi v katerega izmed navedenih sklopov zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ.
V zvezi s prvim sklopom zavezancev Pooblaščenec ugotavlja, da je ŠUS kot zveza društev po Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava. ŠUS bi torej glede na 1. člen ZDIJZ kot pravna oseba zasebnega prava lahko bila zavezanec, če bi izvajala javno službo, imela javno pooblastilo oz. bi opravljala kakšno od oblastnih funkcij. V dopisu z dne 12. 9. 2014 je ŠUS pojasnila, da ni nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, kar je potrdilo tudi MIZŠ v odgovoru Pooblaščencu z dne 7. 11. 2014. Prav tako iz seznamov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za leti 2013 in 2014, ki sta dostopna na spletni strani Uprave RS za javna plačila (http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127), izhaja, da ŠUS ni niti neposredni niti posredni proračunski uporabnik. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ŠUS (poleg tega, da očitno ni državni organi ali organ lokalne skupnosti niti ni druga oseba javnega prava) ne izvaja javne službe, nima podeljenega javnega pooblastila oziroma ne izvaja drugih oblastnih nalog. ŠUS sicer kot zasebnopravni subjekt na javnih razpisih pridobiva določena (javna) sredstva, s katerimi nadalje namensko razpolaga, vendar zgolj zaradi tega še ni zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja po kriterijih, opredeljenih v 1. členu ZDIJZ.
Na tem mestu Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da je bil ŠUS s strani MIZŠ podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, kar v pritožbi izpostavlja prosilec, ne pomeni, da je ŠUS zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Navedeni status se namreč podeli društvu, ki izpolnjuje pogoje iz 30. člena ZDru-1, in sicer če deluje na področjih, naštetih v prvem odstavku navedenega člena in če izpolnjuje splošne pogoje iz drugega odstavka istega člena. Iz nobene določbe ZDru-1 pa ne izhaja, da bi bil status društva v javnem interesu kakorkoli povezan z opravljanjem javne službe ali statusom nosilca javnega pooblastila.
Pooblaščenec tako glede na vse navedeno ugotavlja, da ŠUS ne spada v med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da ŠUS ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja niti po 1.a členu ZDIJZ. Navedeno je že zatrdila ŠUS v odgovoru Pooblaščencu z dne 12. 9. 2014. Poleg tega je Pooblaščenec z vpogledom v Poslovni register Slovenije ugotovil, da je ŠUS ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki društva, zveze društev, zaradi česar ni podvržena presoji 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Po 2. alineji drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ bi bila ŠUS zavezana lahko le, če bi Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, v njej nastopali kot ustanovitelji posamično ali skupaj neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Pri tem je Pooblaščenec upošteval že navedeno dejstvo, da je ŠUS bil podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu. Eden od pogojev za podelitev tega statusa je namreč glede na določbo 1. alineje drugega odstavka 30. člena ZDru-1 ravno pogoj, da ustanovitelji in člani društva niso pravne osebe javnega prava. ŠUS torej ne bi mogel biti podeljen navedeni status, če bi bili njeni ustanovitelji (ali člani) pravne osebe javnega prava. Posledično torej ŠUS ne predstavlja zavezanca niti po 2. alineji drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da ŠUS ni zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ, se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je bilo namreč primarnega pomena vprašanje, ali je ŠUS sploh zavezanka po ZDIJZ.
Molk organa se v skladu s 4. odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva prosilca zavrnjena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP sam odločil o zahtevi prosilca in na podlagi razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve predmetne odločbe, zahtevo prosilca v celoti zavrnil, iz česar izhaja, da pritožba zaradi molka ni utemeljena.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka