GIP Elite d.o.o. - Upravna enota Krško
+ -Številka: 090-225/2014
Kategorije: Avtorsko delo, Okoljski podatki, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa med drugim zahteval vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za kompostarno vključno s projektno dokumentacijo (PGD). Organ je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov, in sicer na način, da prosilec lahko vpogleda in si fotokopira dokumente, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na fotokopiranje arhitekturnega dela projektne dokumentacije. Na odločbo organa se je pritožil stranski udeleženec in zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevana dokumentacija nanaša na odpadke in posege v okolje zaradi gradnje objekta za predelavo odpadkov, glede teh podatkov pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev. 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.ODLOČBA:Številka: 090-225/2014/8
Datum: 8. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi z dne 11. 9. 2014, GIP ELITE d. o. o, Cesta krških žrtev 47, 8270 Krško (v nadaljevanju stranski udeleženec), zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2014/15 z dne 28. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba stranskega udeleženca zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Krško št. 090-13/2014/15 z dne 28. 8. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Riko, d. o. o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) je dne 4. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije naslednjih dokumentov:
- vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt »Izgradnja objekta kompostarne CRO Spodnji Stari Grad, vključno s projektno dokumentacijo in postopkovno dokumentacijo organa, vezano na morebitne pozive na dopolnitev vloge,
- gradbenega dovoljenja št. 351-443/2013/9 z dne 14. 8. 2013, vključno z vsemi relevantnimi prilogami in dokumentacijo na podlagi katere je razviden nastop pravnomočnosti gradbenega dovoljenja,
- prijave gradbišča za projekt »Izgradnja objekta kompostarne CRO Spodnji Stari Grad«.
Organ je v postopek, kot stranskega udeleženca, povabil Občino Krško in podjetje GIP Elite d. o. o., ki je izdelalo projektno dokumentacijo PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. GE-13/003, Krško, junij 2013. Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na prijavo gradbišča za projekt »Izgradnja objekta kompostarne CRO Spodnji Stari Grad« odstopil v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za delo.
Organ je dne 12. 8. 2014 izdal delno odločbo, s katero je prosilcu posredoval gradbeno dovoljenje št. 351-443/2013/9 z dne 14. 8. 2013, iz katerega je izločil osebne podatke.
Stranski udeleženec GIP Elite d. o. o. je z dopisom št. 506-0012/2014-1 z dne 13. 8. 2014 priglasil stransko udeležbo v postopku dostopa do informacij javnega značaja ter navedel, da je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in da projekt izpolnjuje predpostavke avtorskega dela po Zakonu o avtorski pravici in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP). Zahtevani podatki se neposredno nanašajo na stranskega udeleženca, zato so njegovi interesi prizadeti. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in v njej navedeni podatki, so opredeljeni kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca. Stranski udeleženec se ne strinja z razkritjem vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt »Izgradnja objekta kompostarna CRO Spodnji Stari Grad«, vključno s projektno dokumentacijo in postopkovno dokumentacijo organa ter kopijo gradbenega dovoljenja št. 351-443/2013-9 z dne 14. 8. 2013, vključno z vsemi relevantnimi prilogami in dokumentacijo, na podlagi katere je razviden nastop pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Podatki, ki izhajajo iz projektne dokumentacije, so podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja in katerih sporočanje neupravičeni osebi, bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
Stranski udeleženec je z dopisom št. 506-0012/2014/7 z dne 25. 8. 2014 organu posredoval svoj Pravilnik o poslovni skrivnosti P-37, ver. 01, 18. 12. 2012, iz katerega izhaja, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije o načrtovanju in izvajanju razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodnih tehnično-tehnoloških aktivnostih, organizaciji dela in rezultati teh aktivnosti ter informacije o investicijah, investicijskih elaboratih, analizah in projektnih rešitvah.
Občina Krško je z dopisom z dne 27. 8. 2014 organu sporočila, da je bila naročnik in tudi plačnik za predmetno projektno dokumentacijo.
Organ je dne 28. 8. 2014 izdal dopolnilno odločbo št. 090-13/2014/15, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil delni dostop do dokumentov, in sicer na način, da prosilec lahko vpogleda in si fotokopira dokumente iz zadeve izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-443/2013, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na posredovanje kopij arhitekturnega dela projektne dokumentacije PGD, organ je tudi prekril varovane osebne podatke. Organ je v obrazložitvi navedel, da je iz evidence dokumentarnega gradiva razvidno, da je v zvezi z zahtevano informacijo javnega značaja, bilo v upravni zadevi št. 351-443/2013 izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-443/2013/9 z dne 14. 8. 2013, pravnomočno dne 27. 8. 2013, za izgradnjo objekta kompostarna št. GE-13/003. V upravni zadevi je bila predložena projektna dokumentacija PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. GE-13/003, Krško, junij 2013, ki jo je izdelal stranski udeleženec. Pri pregledu projektne dokumentacije je organ ocenil, da dokumenti, ki so predmet presoje, lahko izpolnjujejo predpostavke avtorskega dela. ZASP v drugem odstavku 5. člena, v 9. točki šteje kot avtorska dela tudi arhitekturna dela, kot npr. skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, v 12. točki pa predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja). Organ je z vidika pravnega standarda avtorskega dela podrobno proučil vsebino dokumentov, ki so predmet presoje. Vlogi za izdajo obravnavanega gradbenega dovoljenja je bila priložena projektna dokumentacija, ki jo je izdelal stranski udeleženec in ki predstavlja sestavni del vloge ter tudi samega izdanega gradbenega dovoljenja. Organ ugotavlja, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije, izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk, ki so jih zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija izoblikovale za opredelitev avtorskega dela: stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost. Arhitekturni del projektne dokumentacije, torej sami arhitekturni načrti, po navedbah organa predstavljajo avtorsko delo. Organ je zato odločil, da prosilcu omogoči seznanitev z dokumenti v obliki vpogleda, v delu zahteve, ki se nanaša na fotokopije tega dela dokumentacije, pa se zahteva prosilca zavrne. Organ je ugotovil, da v tekstovnem delu projektne dokumentacije PGD, vodilna mapa za projekt št. GE-13/003-0 ne predstavlja avtorskega dela, zato se prosilcu posredujejo kopije tekstovnega dela PGD, kot je določeno v 2. točki izreka odločbe.
Organ je v nadaljevanju presojal, ali dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Organ ugotavlja, da noben od stranskih udeležencev na dokumentih ni navedel odredb, s katerimi bi bili zahtevani dokumenti označeni kot poslovna skrivnost, zato je organ pozval stranskega udeležena, da predloži ustrezna dokazila o obstoju zatrjevane poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je predložil kopijo Pravilnika o poslovni skrivnosti s prilogo. Organ ugotavlja, da je iz tretjega odstavka 2. člena Pravilnika razvidno, da se za poslovno skrivnost stranskega udeleženca med drugim štejejo informacije o načrtovanju in izvajanju projektnih, analitskih in proizvodnih tehnično-tehnoloških aktivnostih. Iz priloge (klasifikacijskega načrta podjetja) pa izhaja tudi, da so investicijski projekti (s šifro 0441), kot tudi projekti za ravnanje z odpadki (s šifro 0444), opredeljeni tako kot poslovna skrivnost in kot javni podatek. Iz tega ne izhaja nedvoumno, ali so investicijski projekti eno ali drugo. Organ je zato odločil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Organ je v nadaljevanju presojal, ali gre za podatke, za katere je očitno, da bi stranskemu udeležencu nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je prvenstveno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, saj naj bi podjetje imelo ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in vedelo, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Stranski udeleženec je navedel, da podatki iz projektne dokumentacije pomenijo konkurenčno prednost podjetja in bi sporočanje teh podatkov prosilcu lahko škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Stranski udeleženec ni izkazal, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo konkurenčno prednost osebi, ki bi izvršila vpogled v zahtevane dokumente, prav tako ni konkretiziral, kako in zakaj bi mu razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo materialno škodo, ampak je le pavšalno navedel, da bi takšna škoda lahko nastala. Organ torej ni prejel nobenega konkretnega dokaza, dejstva ali okoliščine, ki bi izkazovala zatrjevano škodo, zato je odločil, da objektivni kriterij glede poslovne skrivnosti ni izkazan.
Organ je prav tako ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke fizičnih oseb, ki niso vpisane v Poslovni register Slovenije kot osebe, pooblaščene za zastopanje pravnih subjektov, ali v druge javne registre, zato v konkretnem primeru ni podana zakonska podlaga za posredovanje njihovih osebnih podatkov, zato je dostop do navedenih podatkov zavrnil na način, da se prosilcu omogoči delni dostop do dokumentov, s prekritimi podatki, ki so opredeljeni kot osebni podatki.
Stranski udeleženec je zoper dopolnilno odločbo organa dne 11. 9. 2014 podal pritožbo, v kateri je zahteval, da se odločba odpravi in zahteva prosilca zavrne. Navaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in zmotno uporabil materialno pravo. Navaja, da bi moral prosilec v svoji zahtevi obrazložiti namen pridobitve zahtevanih informacij. Organ stranskega udeleženca z namenom prosilca ni seznanil, celo navedel je, da se v to vprašanje ne sme spuščati. Po mnenju stranskega udeleženca gre v tem postopku za vprašanje nasprotujočih si interesov strank v postopku, zato je stranski udeleženec organu predlagal izvedbo ustne obravnave, kjer se bodo ugotovila dejstva in sprejela odločitev o posredovanju informacij javnega značaja na podlagi vložene zahteve, pri čemer bi bili upoštevani načeli zakonitosti postopka in materialna resnice. Stranski udeleženec se tudi ne more strinjati z odločitvijo organa, da dokumenti ne izpolnjujejo pogoja poslovne skrivnosti, saj so v klasifikacijskem načrtu kot poslovna skrivnost opredeljeni vsi projekti v zvezi z ravnanjem z odpadki. Stranski udeleženec meni, da bi organ v vsakem primeru moral zavrniti zahtevo prosilca, saj ravnanje z listinami lahko predpisuje le ZUP, ne pa ZDIJZ. Pritožnik navaja, da je pravna oseba zasebnega prava, ki se financira iz svoje dejavnosti, ki je tržna. Podatki, ki jih zahteva prosilec so podatki, ki se nanašajo na njegovo tržno dejavnost in vplivajo na njegov tržni položaj. Če bi bili takšni podatki javni, bi bilo ogroženo poslanstvo stranskega udeleženca, zato posledično projektna dokumentacija zagotovo pomeni poslovno skrivnost. Škoda, ki bi nastopila z razkritjem takšnih podatkov, je najmanj višina letnih prihodkov, ki jih ima stranski udeleženec zaradi izdelave takšnih ali podobnih naročenih projektov in so dokazljiva v okviru knjigovodskih listih ali drugih poslovnih listin podjetja. Cena izdelave takšnih projektov se oblikuje na trgu. Z razkritjem podatkov bi bile razvidne tehnične in organizacijske rešitve, ki jih je predlagal stranski udeleženec v okviru projektne dokumentacije. Z razkritjem teh projektnih rešitev bi prosilec kot konkurenčni poslovni partner lahko uporabil iste rešitve in bi s tem oslabil položaj stranskega udeleženca na trgu. Zaradi tega je stranski udeleženec celotno projektno dokumentacijo opredelil v svojem aktu kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec zato meni, da interes javnosti ali prosilca po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca in posledično od zavarovanja njegovega interesa, da zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. Stranski udeleženec meni, da je z navedenimi dejstvi izpolnjen objektivni kriterij, in da gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Prav tako navaja, da iz ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih označeno, da so poslovna skrivnost, ampak je določeno, da zanje tako določi pravna oseba z aktom oziroma pisnim sklepom. Stranski udeleženec zato meni, da je subjektivni kriterij podan zato, ker na sami dokumentaciji sicer ni bilo označeno, da so dokumenti poslovna skrivnost, ko jo je upravni organ prejel zaradi izdaje gradbenega dovoljenja, je pa iz upravnega spisa razvidno, da se je upravni organ pred izdajo delne odločbe pozanimal o tem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, pri čemer mu je stranski udeleženec odgovoril, da gre za poslovno skrivnost in naknadno tudi posredoval pravilnik s klasifikacijskim načrtom. Prav tako je celotna projektna dokumentacija avtorsko delo.
Prosilec je ne 1. 10. 2014 z dopisom odgovoril na pritožbo stranskega udeleženca, v katerem navaja, da je stranski udeleženec z Občino Krško sklenil pogodbo, s katero je prevzel v izvedbo projekt »Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo »objekta kompostarne« na lokaciji Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Spodnji Stari Grad. Predmetna pogodba v 17. členu določa, da materialne avtorske pravice izvajalca s to pogodbo preidejo na naročnika, moralne avtorske pravice pa ostanejo v lasti avtorju. Projektna dokumentacija z izročitvijo naročniku postane naročnikova last. Izvajalec s pogodbo dovoljuje, da lahko naročnik za svoj račun, brez omejitev in posamičnih dovoljenj izvajalca, izvede vse potrebne posege iz naslova posodobitve in izboljšave projektne dokumentacije. Prosilec navaja, da iz navedenega izhaja, da lastništvo materialne avtorske pravice pripada Občini Krško, ki je pravna oseba javnega prava in kot taka zavezana k omogočanju prostega dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Občina Krško je za namen pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt kompostarne predložila predmetno dokumentacijo organu, kar pa ne vpliva na možnost dostopa do dokumentacije preko organa, saj je predmetna dokumentacija s prehodom materialne avtorske pravice na javni subjekt že uvrščena v sfero informacij javnega značaja. Dodatno prosilec navaja, da je Projekt za izvedbo, ki vsebinsko razčlenjuje vsebino PGD, podlaga za izvedbo gradnje objekta kompostarne. Ta objekt je namreč že v fazi izvedbe, izvajalec gradnje pa je bil izbran na podlagi izvedenega javnega naročila, objavljenega dne 10. 1. 2014 s št. JN375/2014. Iz določil razpisne dokumentacije je jasno razvidno, da je bil PGD del obvezne dokumentacije, s katero so se morali seznaniti ponudniki, in sicer v fazi pred oddajo ponudbe. Skladno z navedenim je bil PGD na voljo vsem interesentom, krog ponudnikov pa ni bil omejen le na nekatere gospodarske subjekte, saj Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJN-2) ne omejuje subjektov, ki lahko sodelujejo pri javnem naročanju seznanitve z razpisno dokumentacijo in njenimi sestavnimi deli. Posledično je bil PGD v trenutku objave javnega naročila že splošno dostopen. Glede predloženega Pravilnika o poslovni skrivnosti prosilec navaja, da je ta v konkretnem primeru irelevanten, saj se kot poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Prav tako je bil predmetni pravilnik o poslovni skrivnosti predložen naknadno in ni bil že predhodno del dokumentacije.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Stranski udeleženec izpodbija odločitev organa v delu, ki se nanaša na razkrite podatke iz projektne dokumentacije. IP je zato v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilcu moral zavrniti dostop do preostalega (neprekritega) dela zahtevane dokumentacije. IP je prav tako preverjal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ z dopolnilno odločbo odločal le o delu zahteve prosilca (prva alineja zahteve), s katero je prosilec zahteval pridobitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt »Izgradnja objekta kompostarne CRO Spodnji Grad«, vključno s projektno dokumentacijo in postopkovno dokumentacijo organa vezano na morebitne pozive na dopolnitev vloge. IP zato o dostopu do preostalih dokumentov, o katerih je bilo odločeno z delno odločbo organa, ni odločal.
Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je predmet zahteve projektna dokumentacija, vrsta PGD (Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja), objekt Izgradnja objekta kompostarne, št. Ge-13/003, Krško, junij 2013, ki jo je izdelal projektant GIP ELITE d. o. o. IP ugotavlja, da projektna dokumentacija sodi v delovno področje organa, da organ z njo razpolaga, ter da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi kriterij materializirane oblike. Navedeno pomeni, da obravnavani dokument izpolnjuje vse tri kriterije, ki morajo biti podani kumulativno, da ga lahko opredelimo kot informacijo javnega značaja.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Stranski udeleženec se je v pritožbi skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru stranski udeleženec sicer zatrjuje, da obstaja sklep o varovanju poslovne skrivnosti, vendar je stranski udeleženec sklep organu predložil šele po izrecnem pozivu organa, ko je organ prejel zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da je naknadno označevanje poslovne skrivnosti povsem v nasprotju s samim institutom poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Smisel tega instituta je v tem, da se mora poslovna skrivnost varovati od samega začetka njenega nastanka, ne pa naknadno; in sicer na način, da se vse, ki pridejo v stik s poslovno skrivnostjo, takoj seznani, da gre za poslovno skrivnost. Zato je samo dejstvo, da je stranski udeleženec šele naknadno predložil akt, ki dokument opredeljuje kot poslovno skrivnost, v nasprotju s tem institutom. Varovanje poslovne skrivnosti z vidika subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa, določitev pogojev, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala in najbolj bistveno, da se s tem sklepom pravočasno seznanijo tudi subjekti oziroma osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost družbe varovati. Če družba sicer razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga ne posreduje organu sočasno z informacijami, ki jih želi varovati kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, ne more pričakovati od organa, da o takšne informacije na tak način obravnaval (tako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009). Nelogično in v nasprotju z institutom poslovne skrivnosti bi bilo, če določen podatek v času svojega posredovanja organu ne bi bil označen kot poslovna skrivnost in bi bil torej dostopen relativno širokemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost, ko se pojavi nekdo, za katerega družba oceni, da ne želi, da bi videl njene dokumente. IP zato zaključuje, da subjektivni kriterij glede projektne dokumentacije ni ustrezno izkazan.
Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati.
IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju), saj je pri proučitvi dokumentacije ugotovil, da dokumentacija predstavlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kompostarne, katere namen je celovito rešiti problematiko ravnanja z odpadki, na način, da se na enem mestu zberejo in predelajo čim večje količine odpadkov. Kompostarna je namreč objekt za predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa, tudi v primeru poslovne skrivnosti) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, ki kot absolutna dejstva, zaradi katerih mora organ ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, če gre za podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Upoštevaje vse navedeno je prosilcu treba zagotoviti dostop do projektne dokumentacije, če se ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki morajo biti, na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena. Iz dokumentacije izhaja, da zahtevana projektna dokumentacija vsebuje podatke o vrsti in načinu gradnje objekta kompostarne, ki bo namenjena predelavi bioloških odpadkov, podatke o izgradnji biofiltra, razširjenega platoja zbirnega centra in druge podatke o celoviti rešitvi upravljanja s komunalnimi odpadki.
Upoštevaje definicije pojmov iz 3. člena ZVO-1 IP ugotavlja, da so podatki o izgradnji kompostarne okoljski podatki, ki se nanašajo na odpadke, ker gre za določene snovi oziroma predmete, ki jih bo njegov povzročitelj ali druga oseba, ki bo imela snov oziroma predmet v posesti, zavrgel (5. točka 3. člena ZVO-1). V konkretnem primeru je te odpadke mogoče opredeliti še bolj natančno, in sicer gre za komunalne odpadke, ki so v 5.3. točki 3. člena ZVO-1 opredeljeni kot odpadki iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. Določbe o varstvu okolja je vedno treba tolmačiti široko, torej tudi, če se posamezni dokument ne nanaša neposredno na sam odpadek, ga lahko štejemo kot okoljske podatke, če se nanaša na odpadke v širšem pomenu, kar pa izgradnja objekta za predelavo bioloških odpadkov vsekakor je, saj bo že sama gradnja tovrstnega objekta posegla v okolje, hkrati pa bo v okolje posegla tudi njena dejavnost (predelava bioloških odpadkov).
Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da se vsebina projektne dokumentacije nanaša na projekt izgradnje kompostarne CRO Spodnji Stari Grad in da vsebino tega dokumenta predstavljajo podatki glede konstrukcije objekta za predelavo bioloških odpadkov, umestitvi tega objekta v okolje, vplivih na okolje, požarni varnosti objekta in pridobljenih soglasjih za izgradnjo tovrstnega objekta. Te vrste podatkov pa, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa, kar pomeni, da mora biti projektna dokumentacija za izgradnjo kompostarne tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.
Na podlagi navedenega se IP tudi ni podrobneje spuščal v presojo, ali informacije, za katere je bilo v tem postopku ugotovljeno, da predstavljajo informacije javnega značaja, izpolnjujejo zakonske pogoje, po katerih bi lahko bile opredeljene kot poslovna skrivnost, kot je navajal stranski udeleženec. Popolnoma jasno je namreč, da gre za podatke, ki se nanašajo na odpadke in posege v okolje zaradi gradnje objekta za predelavo odpadkov, glede teh pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Informacije javnega značaja in ZASP
Glede na navedbe organa v odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje tudi, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Glede na to, da se prosilec v konkretnem primeru na odločitev organa ni pritožil, IP v nadaljevanju zgolj pojasnjuje svoje stališče glede zahtevane dokumentacije.
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.
Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer, glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55
Glede na določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje. Ta predpis je Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08). V 5. členu Pravilnika je določeno, da vsak projekt idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo ter ustrezne načrte in predpisane elaborate glede na vrsto objekta.
Gradbeno dovoljenje kot upravna odločba očitno vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Posledično vsi navedeni dokumenti predstavljajo s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP.
IP v zaključku še pojasnjuje, da, kot je pravilno navedel organ, navedbe stranskega udeleženca o tem, da ni imel možnosti seznaniti se s tem, kdo je prosilec, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se IP do njih ne bo podrobneje opredeljeval. V postopku po ZDIJZ je namreč treba upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega dokumenta, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Status prosilca, kot je pravilno ugotovil tudi organ, je v konkretnem postopku irelevanten.
Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa in pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka