Prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
+ -Številka: 090-224/2014
Kategorije: Notranje delovanje organa, Kršitev postopka
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do zapisnikov in sklepov kolegijev organa in njegovih direktoratov od 1.1.2012 do 1.9.2014. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da v določenem delu pritožba ni utemeljena, ker organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Glede "ostalih" informacij pa je Pooblaščenec ugotovil, da se organ pri zatrjevanju izjeme ni konkretno opredelil do vsakega zahtevanega dokumenta, z vidika obrazložitve oziroma utemeljitve, kakšne motnje pri delovanju organa bi nastale z njegovim razkritjem. Zaradi bistvene kršitve pravil postopka je Pooblaščenec izpodbijano odločbo delno odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. ODLOČBA:Številka: 090-224/2014/4
Datum: 28. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena in 1. ter 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2. 10. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 22. 9. 2014, št. 090-70/2014/2, Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z dne 22. 9. 2014, št. 090-70/2014/2, delno odpravi ter se v delu glede dostopa do vseh zapisnikov in sklepov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport in Urada RS za mladino, s številkami zadev, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na zapisnike in sklepe kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse zapisnike in sklepe kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport za obdobje od 1.1.2012 do 1.9.2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki. Zahteval je tudi vse zapisnike in sklepe kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo, Urada RS za mladino in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 22. 9. 2014, št. 090-70/2014/2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da direktorati MIZŠ in organa v sestavi, ki sklicujejo interne kolegije, o njih ne vodijo zapisnikov (razen Urada RS za mladino). Zapisniki tako niso informacija v materializirani obliki, zato ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ za informacijo javnega značaja. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v drugi točki zaprosila, tako niso niti obstoječi dokumenti v organu niti dokumenti, ki bi jih lahko organ pridobil, zato jih prosilcu ni mogoče posredovati. V postopku je bilo na ta način ugotovljeno, da v delu prosilčeve vloge niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz določbe 4. člena ZDIJZ. Zahtevi prosilca iz druge točke zaprosila po posredovanju informacij javnega značaja organ zato ne more ugoditi. Po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test). Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi, med katerimi je tudi ministrstvo, prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. Organ navaja, da o svojem delu državljane redno obvešča na svoji spletni strani in s sporočili za javnost. Prav tako na svoji spletni strani organ objavlja predloge predpisov, ki so v fazi priprave, objavlja pa še prečiščena besedila veljavnih predpisov. Med drugim je tudi s tem zagotovljena javnost dela ministrstva. S strani prosilca zahtevani dokumenti, v prvi točki zahteve in v drugi točki zahteve glede Urada RS za mladino, predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za zapisnike s sklepi, ki so podatki za notranjo rabo ministrstva, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela ministrstva kot tudi njegova notranja politika. Zapisniki kolegijev ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada RS za mladino so bili sestavljeni izključno za notranjo rabo organa, in sicer z namenom pripraviti čim bolj vsestransko, tudi kritično, vsebinsko podlago za oblikovanje politike ministrstva. Varuje se torej notranje razmišljanje ministrstva, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Da zapisniki dejansko predstavljajo neke vrste varovano, čeprav zapisano, interno komunikacijo med vodilnimi uslužbenci in notranjimi organizacijskimi enotami, izkazuje tudi dejstvo, da ti dokumenti niso vodeni v SPIS zbirki in jim zato ni dodeljena številka dokumenta. Namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti ministrstva, kakšni so tudi zahtevani zapisniki v prvi točki zahteve, sodijo v sfero notranjega razmišljanja organa, katerega prostost in neobremenjenost bi bili ovirani, če bi bili dostopni javnosti. V takšnem primeru bi bile namreč resno ogrožene učinkovitost, kritičnost in inovativnost dela ministrstva. Razkritje zahtevanih podatkov bi vplivalo na svobodno izražanje vsakršnih mnenj članov kolegijev, saj ti upravičeno pričakujejo, da so njihova svobodno in odkrito izražena stališča namenjena rabi znotraj organa. Zaradi zgoraj navedenih dejstev, organ ocenjuje, da bi razkritje podatkov v zapisnikih povzročilo motnje pri delovanju organa. Pri zahtevanih dokumentih (zapisnik kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada RS za mladino) gre torej nedvomno za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tako v obravnavanem primeru podana.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 13. 10. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev protiustavna in nezakonita. Prosilec je poudaril, da je organ priznal, da zapisniki kolegija ministra in Urada RS za mladino obstajajo. Glede trditve organa, da direktorati ne vodijo zapisnikov, prosilec navaja, da je znano, da komunikacija voditeljev direktoratov in uradov temelji na zapisnikih kolegijev oz. podobnih srečanjih in ne zgolj na ustni komunikaciji. Prosilec navaja, da nobeden od zahtevanih dokumentov nima statusa tajne oziroma varovane informacije, kot to izhaja iz 6. člena ZDIJZ. Organ je z odločbo in ne posredovanjem zahtevanih informacij kršil 2. in 5. člen ZDIJZ ter 39. člen Ustave RS, ki govori, da ima vsak državljan pravico dobiti informacijo javnega značaja.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 3. 10. 2014, št. 090-70/2014/4, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Ker pa je organ v izpodbijani odločbi navedel, da z zapisniki in sklepi kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, ne razpolaga, se je Pooblaščenec v nadaljevanju primarno opredelil do kriterija »materializirane oblike« zahtevanih informacij.
Delovanje organa ureja Zakon o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1), ki v 14. členu določa, da upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote. Ministrstvo se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih. V skladu s 7. členom ZDU-1 način poslovanja uprave s strankami, način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja Vlada Republike Slovenije. Na podlagi omenjene določbe je bila sprejeta Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju Uredba), ki podrobneje ureja upravno poslovanje, upravljanje z dokumentarnim gradivom, komunikacijo s strankami in drugimi javnostmi ter izvajanje uradnih dejanj, na podlagi katere deluje tudi organ. V skladu z 92. členom Uredbe je treba vsako delo organov, kadar opravljajo upravne naloge, dokumentirati z ustreznim pisnim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo kasneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Uredba pa podrobneje ne določa oziroma ne formalizira načina dela, z vidika organizacije kolegijev ministra oziroma predstojnikov direktorata. Uredba sicer v deseti točki (od 158. čl. do 161. čl.) ureja »sejno gradivo«, in sicer vsebine evidence sejnega dosjeja, sejnega gradiva in evidence sklepov, vendar omenjenih določb, po mnenju Pooblaščenca, ni mogoče neposredno aplicirati na zapisnike kolegijev ministra oziroma predstojnika direktorata, ki so predmet zahteve. Uredba namreč ne opredeljuje pojma »seje«, vsekakor pa omenjenega pojma ni mogoče razlagati tako široko, da bi vsakokratni sestanek, na katerem bi sodeloval minister oziroma predstojnik direktorata, šteli med »seje«, ki po uredbi zahtevajo poseben postopek nastanka in evidentiranja dokumentov. Zlasti zato, ker so tovrstni kolegiji namenjeni notranji organizaciji in delovanju organa ter načeloma ne učinkujejo navzven, predvsem pa niso tako formalizirani, kar običajno razumemo pod pojmom »seje« (npr. seja Vlade, seja delovnih teles, seja mestnega sveta, ipd.). Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da ni pravne podlage, ki bi neposredno zahtevala, da se mora evidentirati medsebojna korespondenca med ministrom in njegovimi sodelavci. Povedano drugače, ni nobenih zakonskih ali podzakonskih pravnih aktov, ki bi narekovali, kako se morajo takšni sestanki voditi in kaj mora v okviru takšnega sestanka nastati, v smislu zapisnika, ipd. To je stvar notranje organizacije, ki jo določi minister oziroma predstojnik direktorata (organa).
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zapisniki in sklepi kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, ne razpolaga, pri tem pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. Prosilec pa tudi ni navedel nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko Pooblaščenec podvomil v odločitev organa. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Glede zapisnikov in sklepov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport in Urada RS za mladino, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014 pa Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil, s katerimi informacijami konkretno razpolaga. Organ sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe v tem delu ni zanikal obstoja zahtevanih informacij, ampak je zgolj na splošno navedel, da zahtevane informacije predstavljajo izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Pooblaščenec se strinja z organom, da zapisniki kolegijev, v katerem so navedeni tudi sklepi kolegija, izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobne interne dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Tudi dokumenti, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, so nedvomno nastali zaradi notranjih potreb organa, saj kot je poudaril organ, so sestavljeni le za namen nemotenega in potrebnega notranjega delovanja dela organa in vsebujejo informacije, o čem je kolegijski organ razpravljal in kakšne odločitve je sprejel o zadevah iz svoje pristojnosti. Takšna narava dokumentov (že po svojem nazivu) nesporno nakazuje na dejstvo, da so povezani z notranjim, internim delovanjem organa. Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj nastala pri delovanju organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumentov, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. V obravnavanem primeru bi bila izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če se izkaže, da bi razkritje zahtevanih informacij (torej vsakokratni zapisnik s sprejetimi sklepi kolegijev), povzročilo motnje pri delovanju organa. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnost zaradi razkritja, kako deluje organ, ipd. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri izkazovanju motenj za delovanje organa na splošno zatrjeval, da bi razkritje zahtevanih informacij resno ogrozilo učinkovitost, kritičnost in inovativnost dela, vplivalo bi na svobodno izražanje mnenj in stališč. Po oceni Pooblaščenca so tovrstni razlogi dokaj pavšalni, predvsem pa niso konkretizirani za vsak posamezni primer oziroma dokument. V postopku po ZDIJZ namreč ni mogoče presojati informacij na splošno in zavrniti dostopa zaradi potencialne možnosti, da bi istovrstni dokumenti lahko vsebovali podatke, katerih razkritje bi resno ogrozilo delovanje organa. Dolžnost organa je, da od primera do primera presoja, ali je podana zatrjevana izjema oziroma povedano drugače, da za vsak zapisnik posebej ugotavlja, ali vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, česar pa organ v obravnavanem primeru ni storil. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se organ pri zatrjevanju izjeme ni konkretno opredelil do vsakega zahtevanega dokumenta, z vidika obrazložitve oziroma utemeljitve, kakšne motnje pri delovanju organa bi nastale z njegovim razkritjem.
To pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Splošna navedba, za vse dokumente skupaj, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, brez njihove konkretne opredelitve in navedbe konkretnih posledic v primeru razkritja, za ugotovitev obstoja zatrjevane izjeme, ne zadostuje. Razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, morajo biti natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ storil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (odločbe se ne da preizkusiti), zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, saj je organ tisti, ki pozna svoje delovanje, da lahko opiše in izkaže obstoj zatrjevanih izjem.
Organ se je dolžan pri ponovnem odločanju primarno jasno opredeliti, kateri posamični dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, za vsak dokument posebej, v katerem delu zahtevane informacije je podana izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da mora konkretno navesti in izkazati, kakšne motnje v njegovem delovanju bi nastale z razkritjem vsakega dokumenta posebej, in opraviti tehtanje nasprotujočih si interesov prek škodnega testa oziroma testa javnega interesa in testa sorazmernosti ter preveriti obstoj izjem od zatrjevane izjeme (ko se ne glede na dovoljene izjeme od dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli), pa tudi možnost uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Pri tem Pooblaščenec ponovno poudarja, da se v postopku po ZDIJZ presoja vprašanje dopustnosti dostopa do dokumenta od primera do primera in ne moremo govoriti o precedenčnih primerih, ki bi narekovali določene odločitve. V postopku dostopa do informacij javnega značaja namreč ni avtomatizma. Odločitev mora biti vselej vezana na konkreten primer, to je na dokument s konkretno vsebino. Zato je odveč bojazen organa, da bi razkritje informacij v konkretnem primeru dolgoročno vplivalo na način notranjega delovanja organa, saj kot rečeno, morebitna odločitev organa, da konkretni zapisniki ne predstavljajo izjeme, ne pomeni, da vsi zapisniki in sklepi kolegija ministra in Urada RS za mladino (tudi v prihodnje) ne morejo predstavljati podatkov, ki so izjema od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je tudi Upravno sodišče RS, v smiselno podobni zadevi, v kateri je bil predmet presoje magnetogram seje Vlade RS, v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9.10.2013 predlagalo, da se organ pravilno informira, kaj točno glede na upravno-sodno prakso pomenijo izjeme iz 6. člena ZDIJZ, in da posledica ni ta, da so vse seje in katerekoli razprave na sejah Vlade RS javnosti dostopne.
Organ je dolžan ravnati po tej odločbi in upoštevati napotke Pooblaščenca ter brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka