novinar Edi Mavsar, TV Koper - Univerza na Primorskem
+ -Številka: 090-223/2014
Kategorije: Osebni podatek, Varstvo kazenskega postopka, Notranje delovanje organa, Dokument v izdelavi, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval magnetogram in/ali zvočni posnetek redne seje Senata Univerze na Primorskem. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil iz več razlogov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni ugotovil popolnega dejanskega stanja in da je napačno uporabil materialno pravo. Organ namreč razpolaga samo z zvočnim posnetkom, za katerega zatrjevane izjeme iz 1., 2., 6., 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso podane. Ker pa zvočni posnetek vsebuje varovane osebne podatke (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), je Pooblaščenec organu naložil, da mora, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, pred posredovanjem posnetka prosilcu, prekriti dele zvočnega posnetka, ki predstavljajo varovane osebne podatke.
ODLOČBA:Številka: 090-223/2014/14
Datum: 22. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena in 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Edija Mavsarja, novinarja Javnega zavoda RTV Slovenija, Regionalni RTV center Koper, Ulica OF 12, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Univerze na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 186-10/14 z dne 29. 7. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločitev o dostopu do zapisnika 28. redne seje senata UP se ugodi in se izrek odločbe Univerze na Primorskem, št. 186-10/14 z dne 29. 7. 2014 v tem delu izreče za ničnega.
2. Pritožbi prosilca glede dostopa do zvočnega posnetka 28. redne seje senata UP se delno ugodi in se odločba Univerze na Primorskem, št. 186-10/14 z dne 29. 7. 2014 v tem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati prepis zvočnega posnetka 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014, pri čemer je na posnetku dolžan omejiti dostop do delov posnetka, ki predstavljajo časovne intervale (v sekundah natančno):
- od vključno 00:17:26 do vključno 01:58:27;
- od vključno 02:18:13 do vključno 02:18:15;
- od vključno 02:18:24 do vključno 02:18:26;
- od vključno 02:18:33 do vključno 02:18:35;
- od vključno 02:18:43 do vključno 02:18:45;
- od vključno 02:18:50 do vključno 02:18:52;
- od vključno 02:18:56 do vključno 02:18:58;
- od vključno 02:19:03 do vključno 02:19:05;
- od vključno 02:19:15 do vključno 02:19:16;
- od vključno 02:19:28 do vključno 02:19:30;
- od vključno 02:31:48 do vključno 02:31:50;
- od vključno 02:32:15 do vključno 02:32:17;
- od vključno 02:32:31 do vključno 02:32:33;
- od vključno 02:33:00 do vključno 02:33:02;
- od vključno 02:40:16 do vključno 02:41:04.
3. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem je zahteval dostop do magnetograma posnetka 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014 in v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v posredovanem dokumentu prekriti varovane osebne podatke.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 28. 3. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval povezavo (link) do magnetograma 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014. Če to ni mogoče, pa zvočni oz. tekstualni zapis omenjene seje.
Ker je organ prosilcu dne 2. 4. 2014 odgovoril, da mu bo zapisnik 28. redne seje senata UP (v nadaljevanju zapisnik) dal na vpogled takoj, ko bo pripravljen, je prosilec dne 3. 4. 2014 ponovno navedel, da pri tekstualnem zapisu ni imel v mislil zapisnika v smislu povzetka, temveč zapis magnetograma oz., če ne to, pa zvočni zapis seje.
Organ je dne 8. 4. 2014 prosilcu ponovno odgovoril v obliki dopisa in navedel, da so skladno s Poslovnikom o delu Senata UP (Uradni list RS, št. 124/08 – UPB, 21/11, 96/11 in 57/12; v nadaljevanju poslovnik) javni dokumenti le vabila z gradivi za seje senata, katerega del je tudi potrjen zapisnik, ne pa tudi magnetogrami. Potrjen zapisnik je organ posredoval prosilcu dne 14. 5. 2014.
Ker zapisnik predstavlja dokument, ki ga prosilec sploh ni zahteval, je organ šele po pozivu Pooblaščenca, v okviru pritožbe zoper molk organa, dne 29. 7. 2014 odločil o zahtevi prosilca, z odločbo št. 186-10/2014. Organ je zahtevi delno ugodil tako, da je prosilcu dovolil vpogled v potrjen zapisnik, v ostalem delu pa zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo zavrnil, ker so podane izjeme iz 1., 2., 3., 6., 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ citira definicijo informacije javnega značaja in trdi, da magnetogram seje, ki povzema celotno dogajanje na seji, in sicer tako pristojnosti kot nepristojnosti organa, ne predstavlja informacije javnega značaja. Magnetogram ni dokument ali arhivski podatek organa, pač pa pripomoček administratorki, ki je magnetogram uporabila, da je iz njegove vsebine, zlasti dela, ki se nanaša na pristojnosti organa, napravila zapisnike. Zapisnik je dobil lastnost informacije javnega značaja šele, ko je bil potrjen na naslednji seji senata. Šele takrat je vsebina zapisnika, po obstoječem poslovniku o delovanju senata, dobila lastnost dokumenta, kot ga opredeljuje določba 4. člena ZDIJZ. Nadalje organ navaja, da so bili na seji prisotni tako člani kot nečlani organa (vabljeni in nevabljeni). Posamezniki, ki niso člani organa, so podajali vrednostne sodbe in dejstva o drugih osebah in organih, ki imajo vse znake kaznivega dejanja razžalitve, čeprav so bili opozorjeni, naj ne razpravljajo o temah, ki niso na dnevnem redu in ki niso v pristojnosti senata. Organ se sklicuje tudi na načelo avtonomije univerze (58. člen Ustave RS). Ta avtonomija mu gre tudi v odnosu do oblastnih organov. Konkretno tudi v odnosu do Pooblaščenca v tej meri, da organ sam opredeli, kaj je skladno z zakonom in kaj predstavlja informacijo javnega značaja. Organ je mnenja, da bi razkritje zahtevanih izjav pomenilo motnjo pri delovanju senata in rektorja. Da izjave posameznikov (nečlanov organa) na seji senata niso informacija javnega značaja, opravičuje tudi naknadno sprejeti sklep senata, ki je zapis seje opredelil kot poslovno skrivnost. Organ še meni, da razkrivanje zapisa senata javnosti pomeni tudi širjenje inkriminiranega dejanja na širšo javnost, kar pa za delovanje organa ni dobro in predstavlja motnjo pri njegovi dejavnosti. Glede na navedeno, je organ prosilcu omogočil dostop le do zapisnika, vse drugo, kar presega zapisnik, pa zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da se njegovi zahtevi ni ugodilo, saj zapisnika nikoli ni zahteval. Iz tega razloga je navajanje zapisnika, v kontekstu delne ugoditve njegovi zahtevi, brezpredmetno. Nadalje navaja, da je senat retroaktivno odločal o statusu dokumentov, kateri so bili zahtevani že nekaj mesecev pred omenjenim sklepom. Tak sklep torej ne more imeti učinka na morebitno »karanteno« zahtevanega dokumenta. Prosilec meni, da organ napačno tolmači, da se zvočni zapis oz. magnetogram ne šteje za dokument. Prav tako je argumentacija organa v zvezi s tožbenim zahtevkom proti njemu in sodelavki, v relaciji do pravice dostopa do informacij javnega značaja, brezpredmetna. Prosilec sklicevanje organa na varstvo osebnih podatkov šteje kot poizkus onemogočanja nadzora javnosti nad delovanjem javnih inštitucij. Opozarja, da so bili senatorji na svoje funkcije imenovani ob predhodno podanem soglasju in ker so njihove besede bile izgovorjene na javni seji, mora vsak nositi odgovornost za javno izrečene besede. Prosilec še navaja, da je zavrnilni razlog, možnost napačnega razumevanja in motneje pri delovanju oz. dejavnosti organa, neutemeljen. Prosilec ne more nositi odgovornosti za domnevno sporno ali neustrezno organizirano delo senata, ki ima za posledico, da bi razkritje zahtevanih informacij, sprožilo navedene posledice.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožbi je priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec je dne 28. 10. 2014 od organa prejel še zgoščenko, na kateri je zvočni posnetek 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014. Organ je dne 12. 12. 2014 posredoval še dodatna pojasnila.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet zahteve in pritožbenega postopka je magnetogram 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014 (v nadaljevanju magnetogram) in podredno, če dostop do magnetograma ni mogoč, zvočni zapis seje.
Pooblaščenec je po preučitvi zahteve prosilca ugotovil, da je pritožbena navedba, da organ zahtevi sploh ni ugodil, ker prosilec zapisnika seje nikoli ni zahteval, utemeljena. Iz zahteve in naknadnega dopisa prosilca z dne 3. 4. 2014 jasno izhaja, da prosilec pri tekstualnem zapisu ni imel v mislih zapisnika v smislu povzetka, temveč zapis magnetograma in/ali zvočni zapis seje. Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v določenem delu vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil. Organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil preko zahtevka, saj je prosilcu omogočil dostop do potrjenega zapisnika, ki ga prosilec sploh ni zahteval. V konkretnem primeru tako ni izpolnjen pogoj iz 128. člena ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Iz določb ZDIJZ (glej 15. člen in nadaljnje) nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, v skladu z 280. členom ZUP, na predlog stranke, na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izrek izpodbijane odločbe v delu, v katerem je organ prosilcu zahtevo ugodil, izrekel za ničnega, ker je organ v tem delu izdal odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.
Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede na zelo široko definicijo informacije javnega značaja je mogoče zaključiti, da informacijo javnega značaja predstavljajo vsi dokumenti, ki jih je organ pridobil ali izdelala v okviru svoje javnopravne, oblastne dejavnosti. Navedeno pomeni, da je stališče organa glede ozke interpretacije informacije javnega značaja, napačno. Tako je npr. tudi nepotrjeni zapisnik seje senata, ali magnetogram, ali zvočni zapis informacija javnega značaja. Povedano drugače, tudi »neuradni« dokumenti organa veljajo za informacijo javnega značaja. Ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pa je ugotovljeno šele po presoji izjem, ki jih ZDIJZ določa kot razloge za zavrnitev zahteve.
V konkretnem primeru je treba najprej razjasniti pojem magnetogram, saj prosilec in organ termina »magnetogram« ne uporabljata v skladu z razlago in njegovim pravim pomenom. Magnetogram je dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve (http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram). Iz razlage je razvidno, da je magnetogram prepis oziroma zapis, prosilec pa v svoji zahtevi in naknadnem dopisu z dne 3. 4. 2014 piše, da bi rad magnetogram v zvočnem zapisu.
Iz zahteve in naknadnih dokumentov prosilca je razvidno, da je primarno zahteval magnetogram, podrejeno, če dostop do magnetograma ni mogoč, pa zvočni posnetek. Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali magnetogram obstaja, saj je iz celotne dokumentacije očitno, da je organ obravnaval zahtevo prosilca kot zahtevo za posredovanje zvočnega posnetka.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga samo z zvočnim zapisom, ne pa tudi z magnetogramom. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ, zaradi nejasnosti pojma magnetogram, dostop do njega zavrnil iz razloga izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne iz razloga, ker z dokumentom sploh ne razpolaga. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je organ pravilno odločil ter zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na magnetogram, zavrnil, saj z njim ne razpolaga, vendar pa je svojo odločitev obrazložil z napačnimi razlogi. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Predmet tega pritožbenega postopka je torej zvočni zapis seje (v nadaljevanju posnetek), s katerim organ razpolaga in je tako izpolnjen kriterij materialne oblike. Ker organ trdi, da posnetek ni informacija javnega značaja, je Pooblaščenec ugotavljal, ali posnetek predstavlja informacijo javnega značaja.
V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Organ je v skladu s Statutom Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 124/08 – UPB, 96/11 in 57/12, v nadaljevanju Statut) pravna oseba v statusnopravni obliki javnega zavoda. Univerzo sestavljajo članice in pridružene članice. Ustanoviteljica organa je Republika Slovenija. V 35. členu Statuta je določeno, da je senat univerze najvišji strokovni organ univerze. 38. in 39. člen Statuta določata naloge oz. pristojnosti senata, ki jih senat obravnava in sklepa na sejah.
Glede na navedeno in ob dejstvu, da je prosilec zahteval dostop do posnetka seje senata, zahtevani dokument nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga in se nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec je v nadaljevanju le še presojal, ali gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna oz., ali je podana katera izmed izjem po ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
V tem delu se Pooblaščenec najprej opredeljuje do navedbe organa glede njegove stopnje avtonomije v zadevah dostopa do informacij javnega značaja. Avtonomija univerz je določena v 58. členu Ustave RS, ki določa, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon. Pooblaščenec je ugotovil, da je po stališču Ustavnega sodišča RS avtonomijo univerze mogoče razumeti kot avtonomijo profesorjev, da avtonomno (neodvisno), brez omejitev in pritiskov raziskujejo in poučujejo. Ustavodajalec torej ni imel v mislih avtonomnosti nasploh, ampak samo v njeni znanstveno-pedagoški komponenti. Navedeno pomeni, da je avtonomija univerze lahko omejena še s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS). Povedano drugače, univerza mora ravnati v skladu z vsemi ustavnimi določbami, saj avtonomija ne odvezuje državnih univerz od zvestobe Ustavi .
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je ustavna pravica, ki je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Konkretizacijo te pravice pa predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek dostopa do informacije javnega značaja. Navedeno pomeni, da organ v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni avtonomen, temveč je vezan na določbe ZDIJZ. Pri opredeljevanju prosto dostopne informacije javnega značaja je vezan na izjeme, ki jih določa ZDIJZ. Vsekakor pa je organ tisti, ki mora določeno izjemo, ki jo zatrjuje, tudi izkazati. Torej, to je njegova dolžnost in ne avtonomija. Tako se Pooblaščenec strinja z navedbo organa, da je na prvi stopnji on tisti, ki opredeli, kaj je skladno z zakonom in kaj je prosto dostopna informacija javnega značaja. Na drugi stopnji, torej v pritožbenem postopku, pa Pooblaščenec ni vezan na odločitev organa prve stopnje, temveč o pritožbi odloči samostojno v okviru in na podlagi zakonov in podzakonskih predpisov.
Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je posnetek s sklepom 9. dopisne seje Senata UP št. 0714-174/2014 z dne 29. 7. 2014 označil kot zaupnega oziroma tajnega, zato se je Pooblaščenec najprej ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni.
Navedena določba predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Pooblaščenec navaja, da je zakonodajalec pri sprejemanju ZDIJZ in ureditvi izjeme varstva tajnih podatkov zasledoval namen, da se s to izjemo zavarujejo podatki, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov (predlog ZDIJZ z dne 11. 7. 2002, prva obravnava, Poročevalec DZ, št. 73/02, s. 52). Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06-UPB2, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP), in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov določenih v tem zakonu zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določen in označen za tajnega.
ZDIJZ v 1. točki prvega odstavka 6. člena kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne, na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je ZTP. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Iz tega izhaja posledica, da če dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, podatek oziroma dokument, kljub oznaki ZAUPNO, ne more predstavljati izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru je bil posnetek opredeljen kot tajen z oznako zaupno na podlagi 9. dopisne seje Senata UP št. 0714-174/2014 z dne 29. 7. 2014. Navedeno pomeni, da ne more predstavljati izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ni ustrezno klasificiran kot tajen po ZTP, niti ne ustreza definiciji tajnega podatka, saj se ne nanaša na eno izmed področij, ki jih ZTP definira v 5. členu.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ posnetek, s sklepom 9. dopisne seje Senata UP št. 0714-174/2014 z dne 29. 7. 2014, opredelil tudi za poslovno skrivnost. Organ kot poslovno skrivnost šteje le izjave posameznikov, ki niso člani organa in ne predstavljajo njegovega delovanja in pristojnosti. Po mnenju organa imajo te izjave znake žaljive obdolžitve rektorja. Prosta dostopnost teh informacij bi rektorju lahko škodovala v smeri rušitve avtoritete, ki jo zahteva njegovo dobro ime, poseg v to pa hromi ne le njegovo čast, pač pa delovanje organa, katerega predsedujoči je.
2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. Upoštevaje navedeno je bilo v obravnavanem primeru najprej treba ugotoviti, ali gre pri zahtevanih podatkih po vsebini za tovrstne informacije in posledično, ali se organ, kot javni zavod, sploh lahko sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti. Kaj šteje za poslovno skrivnost, določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1), na katerega napotuje ZDIJZ. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti ZDIJZ napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe. To pomeni, da so praviloma samo gospodarski subjekti tisti, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati je namreč treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Opisana ureditev po ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD-1, ima namreč za posledico, da lahko poslovno skrivnost določi le gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe, saj teh ZGD-1 ne ureja. V teoriji in praksi je sicer mogoče zaslediti tudi stališča, da imajo tudi drugi pravni subjekti, ne samo gospodarske družbe, lahko poslovno skrivnost, v kolikor nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Torej tudi organ lahko ima poslovne skrivnosti v delu dejavnosti, ki jo opravlja kot gospodarsko, tržno dejavnost na trgu.
Za konkreten primer je pomembno vprašanje in ugotovitev, ali posnetek vsebinsko sploh ustreza pogojem za določitev poslovne skrivnosti, kot jo ureja ZGD-1 in na katero napotuje ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da je bila 28. redna seja Senata UP z dne 26. 3. 2014, javna. Prav tako je organ celoten zapisnik navedene seje opredelil kot prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj je dostop do njega prosilcu že omogočil dne 14. 5. 2014. Po pregledu dnevnega reda 28. redne seje Senata UP je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za obravnavo takšne vsebine, ki bi za organ ali tretje osebe lahko predstavljala poslovno skrivnost. Drugače povedano, vsebina posnetka je v celoti v zvezi z opravljanjem javnopravne dejavnosti organa. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da morajo biti osebe javnega prava pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivne. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno (glej 2. člen ZDIJZ).
Pooblaščenec je v postopku sicer ugotovil, da je organ posnetek označil kot »poslovno skrivnost« s sklepom 9. dopisne seje Senata UP št. 0714-174/2014 z dne 29. 7. 2014. Sklep je organ izdal na podlagi 27.a člena Statuta in petega odstavka 3. člena Poslovnika Senata UP, ki določata, da je delo organov univerze in članic javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov univerze in članic ter na druge načine, ki jih določajo akti o poslovanju organov in članic univerze. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo organov univerze in članic, ki so skladno z zakonom ali s sklepom pristojnega organa univerze in članic določeni kot akti zaupne narave. O vseh odločitvah organi univerze in članic odločajo javno, če ni z zakonom, statutom ali pravili članice določeno tajno glasovanje. Posamezni organ lahko sprejme sklep, da bo o določenih zadevah odločal tajno. Javnost se lahko omeji ali izključi zaradi nezakonitega varovanja koristi univerze, če so predmet obravnave podatki zaupne narave ali listine z oznako zaupnosti oziroma tajnosti ali če tako določa zakon oziroma drug predpis sprejet na podlagi zakona.
Po pregledu zapisnika in poslušanju posnetka ter njuni primerjavi je Pooblaščenec ugotovil, da je razprava k točki AD 3. Informacije rektorja in vprašanja ter pobude članov senata UP, tista, ki je za organ sporna z vidika prostega dostopa. Ker je zapisnik že bil posredovan javnosti, informacij, ki se nahajajo v njem, ne moremo varovati kot poslovno skrivnost, saj bi bilo za nekaj, kar je že samo po sebi izraženo javno, po mnenju Pooblaščenca kontradiktorno trditi, da gre za poslovno skrivnost. Ker pa že javen zapisnik strnjeno povzema razpravo, v konkretnem primeru posnetka ni mogoče varovati kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec se strinja z navedbo organa, da je vsebina posnetka širša, vendar glede na vsebino že javnega zapisnika, ne vsebuje informacij, ki jih ne bi povzeli že v zapisniku, ali ki posredno izhajajo iz zapisnika.
Glede na navedeno je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da zahtevani dokument že pojmovno ne ustreza poslovni skrivnosti po ZGD-1, s čimer tudi ne ustreza zakonski izjemi iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ.
Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je skliceval tudi na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
- da je postopek še v teku in
- da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Glede navedene izjeme je treba pripomniti, da organ ni upošteval določbe 15. a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, oziroma to iz spisovne dokumentacije ni razvidno. Organ je torej zatrjevano izjemo oprl le na podano kazensko ovadbo, ne da bi v skladu s 15. a členom Uredbe pridobil mnenje organa, ki odloča v postopku glede podane kazenske ovadbe. Tako organ ni niti preveril prvega pogoja zatrjevane izjeme, torej, ali je postopek sploh uveden in ali še teče.
Določbo 15. a člena Uredbe je v postopku na drugi stopnji zato upošteval Pooblaščenec in z dopisoma z dne 27. 10. 2014 zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Kopru za mnenje, na podlagi 15a. člena Uredbe.
Iz mnenja višjega državnega tožilca in vodje okrožnega državnega tožilstva v Kopru, št. KP-Tu-14-16/1/2014/1-S0/ir z dne 5. 11. 2014, izhaja, da se po njihovih podatkih na sejo senata veže le ena kazenska ovadba, ki so jo prejeli že pred sejo senata. Nadalje iz mnenja izhaja, da karkoli, kar je bilo na seji senata o tej zadevi povedanega ali se je razpravljalo, na potek kazenskega postopka nikakor ne more vplivati, ali da bi prost dostop do posnetka imel škodne posledice.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podan, ni pa izpolnjen drugi pogoj, tj. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi tega postopka. Iz mnenje tožilstva namreč jasno izhaja, da z razkritjem posnetka ne bi nastale škodne posledice za izvedbo postopka. Pooblaščenec je tako ugotovil, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede zahtevanega dokumenta ni podana.
Dokument v izdelavi kot izjema od prostega dostopa
Prosilec je obstoju te izjeme nasprotoval, zato je Pooblaščenec presojal, ali so glede obravnavane dokumentacije izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti v skladu z določbo 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (t. i. specifični škodni test).
Definicijo o tem, kdaj gre za dokument, ki je (še) v postopku izdalave, določa Uredba, ki v prvem odstavku 7. člena pravi, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani posnetek v vseh pogledih predstavlja zaključen dokument. Posnetek (zvočni zapis) je pridobil status zaključenega dokumenta v trenutku, ko je bil posnet, ker je vezan na trajanje (že zaključene) seje in ga po naravi stvari naknadno ni mogoče oziroma dopustno spreminjati, dopolnjevati ali brisati.
Ker zahtevani dokument ne predstavlja dokumenta, ki je še v postopku izdelave, Pooblaščenec nadalje ni presojal, ali bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ta presoja ni potrebna, saj morajo biti kriteriji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno; če se ugotovi, da en kriterij ni podan, ugotavljanje obstoja drugih ni smiselno, saj rezultat presoje ne bi mogel voditi do drugačnega rezultata – neobstoja izjeme.
Notranje delovanje kot izjema od prostega dostopa
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Da je posnetek dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo univerze, ni sporno, vendar to ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Pooblaščenec se strinja z navedbo prosilca, da gre za opravljanje funkcije imenovanih senatorjev v senat univerze, ki je najvišji strokovni organ univerze, katerega delovanje ne pomeni samo sprejema končne odločitve, temveč tudi ravnanje pred sprejemom te odločitve. Zato se morajo senatorji ves čas svojega delovanja zavedati, da so tudi v službi interesov univerze, študentov in ljudstva, ki nimajo enotnih stališč, zaradi česar so določeni pritiski, ki jih doživljajo, nekaj povsem pričakovanega in jih ni mogoče šteti v smislu »motenj«, ki so pravno upoštevne pri utemeljevanju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Pooblaščenec poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
Pooblaščenec je presojal vse okoliščine v konkretnem primeru in, kot že navedeno, ugotovil, da je predmet tega postopka posnetek javne seje. Delo organov univerze (torej tudi senata) in članic je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov univerze in članic ter na druge načine, ki jih določajo akti o poslovanju organov in članic univerze. Čeprav poslovnik ali drug interni akt organa posredovanja zvočnih posnetkov v javnost ne predvideva, to v ničemer ne pojasnjuje možnosti nastanka motenj v primeru razkritja posnetka. Ob tem Pooblaščenec dodaja, da so člani senata jasno seznanjeni z dejstvom, da se seje snemajo na zvočni zapis, kar je nedvoumno zapisano tudi v 38. členu poslovnika. Prav tako ni nobenega dvoma, da se ti posnetki hranijo še najmanj eno leto. Ker posnetek obstaja in nedvomno spada v delovno področje organa, se morajo člani senata zavedati, da v skladu z ZDIJZ tak posnetek lahko predstavlja informacijo javnega značaja, če njegova vsebina ne predstavlja katere od izjem iz 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru torej ni relevantno, ali se člani senata strinjajo z objavo posnetka, niti ni relevantno, ali so to skušali preprečiti s sklepom, s katerim so (naknadno) določili posnetek za zaupnega. Svetniki se kot imenovani člani udeležujejo sej senata ter na sejah zastopajo interese organa, njenih članic, študentov in (ožje) javnosti. Navedeno pomeni, da na sejah (praviloma) ne zastopajo lastnih, osebnih interesov. Kadar bi senat obravnaval zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost izključi. V konkretnem primeru javnosti ni izključil.
Kot že navedeno, je v celoti javen tudi zapisnik te seje. Glede na to, da so bile določene vsebine seje senata že razkrite, bi organ, na čigar strani je breme dokazovanja, in ki najbolje pozna delo senata, zlahka opisal in izkazal konkretne motnje, ki so morebiti, zaradi razkritja zapisnika, pri delovanju organa in njenih članic, že nastale. Vendar pa je organ namesto tega, da bi poskušal izkazati konkretne motnje pri delovanju organa, svojo argumentacijo usmeril na problem morebitnih kazenskih pregonov in zmanjšanja avtoritete rektorja, organa in njenih članic. Glede na navedeno je organ, brez kakršnekoli konkretne povezave z že javnim zapisnikom seje senata, zatrjeval motnje, ki bi se lahko pojavile ob javnem razkritju vsebine posnetka. Takšno dokazovanje nastanka motenj pa ne zadosti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«. Pooblaščenec ne vidi možnosti, da bi razkritje zahtevanega posnetka lahko vplivalo na delo senata oz. organa na splošno, oziroma v taki meri, da bi resno ogrozilo njegovo delo. Dokumenti - informacije javnega značaja namreč vedno lahko povzročijo različna mnenja in dileme v javnosti, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z njihovim delom pravico oblikovati si svoje mnenje. Morebitne negativne posledice so že nastale (s prosto dostopnostjo zapisnika, z objavami v medijih, itd.) in bi lahko nastale v vsakem primeru, neodvisno od razkritja po ZDIJZ. Res je, da se z razkritjem zvočnega zapisa razkrije več kot le gola vsebina sklepov (na primer način sprejetja sklepa, nedoločenost konkretne vsebine sklepa, kdo in kako je sodeloval, dodatne izjave senatorjev...), toda v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izjemo varstva notranjega delovanja. Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanega posnetka prosilcu. V obravnavanem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanega dokumenta ni podana.
Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov na posnetku podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ v 3. točki 6. člena napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Kot že navedeno, je bila seja javna, vendar to dejstvo še ne pomeni nujno, da so vse vsebine, ki se na seji obravnavajo, v celoti tudi prosto dostopne informacije javnega značaja. Samo dejstvo, da je javna seja zvočno snemana, torej še ne pomeni, da je celotna vsebina posnetka tudi v celoti javna, pač pa je treba posnetek in njegovo vsebino presojati z vidika določb ZDIJZ. Po temeljitem poslušanju posnetka je Pooblaščenec ugotovil, da posnetek vsebujejo tudi osebne podatke. Na tem mestu je treba najprej opozoriti, da posnetek večinoma vsebuje osebne podatke (t.j. imena in priimke ter naziv) članov senata in drugih oseb, zaposlenih pri organu in njenih članicah (fakultetah), zato je v takšnih primerih potrebno aplicirati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Gre za t.i. »izjemo od izjem«, zato Pooblaščenec v zvezi z navedenim pojasnjuje, da ti podatki ne spadajo med t.i.. varovane osebne podatke, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec pa je ob poslušanju posnetka nadalje ugotovil, da v določenih delih zgoraj navedene osebe niso omenjene zgolj z imenom in priimkom ter nazivom, pač pa se vsebina posnetka nanaša tudi na druge njihove osebne okoliščine, kot npr. na del plače iz tržne dejavnosti, problematiko disciplinske narave in kazenskega pregona, oceno kakovosti dela skozi osebne lastnosti, medsebojne odnose, itd. Gre torej za informacije, ki kažejo na osebne lastnosti posameznikov, ki niso v neposredni zvezi z njihovim delom. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev kot pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov. Posledično pomenijo tudi tisti deli posnetkov, ki kažejo na navedene osebne lastnosti navedenih posameznikov, varovane osebne podatke.
Takšen del posnetka predstavlja del razprave pod točko AD 3. Informacije rektorja in vprašanja ter pobude članov senata UP, v časovnem intervalu predmetnega posnetka (v urah/minutah/sekundah) 00:17:26 – 1:58:27. Razlogi, da ta del posnetka predstavlja varovane osebne podatke, so naslednji:
- šlo je za neformalno razpravljanje o določenih posameznikih (zaposlenih pri organu in članicah), za subjektivno opisovanje in opredeljevanje do njihovih lastnosti in ravnanj. To opredeljevanje bi bilo z vidika oseb, na katere se je nanašalo, v določenih elementih lahko tudi slabšalno in žaljivo. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je šlo za medsebojno obračunavanje, brez konkretnih dokazov, vse na domnevi, kdo, kdaj, kako, komu in kaj je kdo rekel ali storil;
- šlo je za razpravo o razmerah med člani senata, rektorjem in dekani, rektorjem in drugimi zaposlenimi ter med zaposlenimi, iz katere izhaja morebitna diskreditacija posameznikov;
- šlo je za »dogovore«, ki nimajo zavezujoče pravne veljave. Niso sklepali formalnih dogovorov, ki bi bili vsebovani v potrjenem in prosto dostopnem zapisniku;
- razpravljali in opredeljevali so se do vprašanj o domnevni (ne)zakonitosti ravnanja organa ter nekaterih zaposlenih, o domnevnem mobingu, o disciplinski odgovornosti nekaterih zaposlenih ter o razlogih za prenehanje delovnega razmerja, pri čemer nikjer ni šlo za preverjene informacije, ki bi izvirale iz zanesljivih virov. Vse je temeljilo na domnevah in subjektivnem zaznavanju problemov;
- ker razkriva druge spremljajoče osebnostne značilnosti govorečih - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv, ipd.). Navedeno pomeni, da v tem delu ni šlo samo za osebno mnenje do stvari in posameznikov, temveč za izražanje osebnih čustev;
- presega namen snemanja sej senata. Kot že navedeno, mora biti obdelava osebnih podatkov, tudi za namen dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določili ZVOP-1. ZVOP-1 v 16. členu določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Hkrati pa je treba upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da poslovnik senata določa, da se seje senata zvočno snemajo in da se zvočni zapis hrani v tajništvu univerze najmanj eno leto. Navedena določba poslovnika zadostuje za dejstvo, da so prisotni na seji obveščeni, da se seja snema in da že s konkludentnim dejanjem privolijo v snemanje. Namen zvočnega snemanja sej je organ pojasnil dne 12. 12. 2014, in sicer, da se seje zvočno snemajo samo za potrebe priprave zapisnika. Potrjen zapisnik se nato objavi na internih straneh senata, medtem ko je zvočni posnetek na voljo samo članom senata, ob morebitnih dodatnih preverjanjih pred potrditvijo zapisnika. Glede na ureditev in namen zvočnega snemanja sej senata, Pooblaščenec ugotavlja, da so posamezniki, ki se jih snema, privolili v snemanje in nadaljnjo obdelavo njihovih osebnih podatkov le v delu, ko gre za formalno in strokovno razpravo vezano na točke dnevnega rega seje senata, ki so v celoti v pristojnosti senata in v zvezi s porabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Niso pa posamezniki privolili v nadaljnjo obdelavo njihovih osebnih podatkov v delu, v katerem gre za izražanje njihovih osebnih pogledov, čustvenih reakcij, načina govora, razpoloženji, odnosa do stvari, itd. V tem delu pa tudi ne gre za osebne podatke, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato ni zakonske podlage za posredovanje tega dela posnetka prosilcu oz. javnosti. Kot že povedano, je namen snemanja sej priprava zapisnika, namen javnosti sej pa, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz, npr. poslovnika, tudi sodelovati v razpravi. Navedenemu je v konkretnem primeru zadoščeno s prosto dostopnim zapisnikom. V zapisniku je povzeta vsebina seje, razen dela pod točko AD 3. Informacije rektorja in vprašanja ter pobude članov senata UP, skoraj dobesedno oz. v celoti. Navedeno kaže na to, da je že organ pri pripravi zapisnika ocenil, da je del seje v intervalu od 00:17:26 – 1:58:27 za nadaljnje delo organa pomemben le v obsegu, kot je povzet v zapisniku. Namreč, zapisnik se hrani trajno, medtem ko se posnetek v roku enega leta uniči.
- Treba je upoštevati še element pričakovane zasebnosti s strani članov senata in vseh drugih udeležencev seje. Ti so, izhajajoč iz določil poslovnika ter dosedanje prakse, utemeljeno pričakovali, da celotni zvočni zapis ne bo razkrit javnosti, ampak, da bo potencialno razkrit le članom senata. Zato so udeleženci, na seji tudi aktivno sodelovali na način, kot je opisan zgoraj, torej neformalno, iskreno oziroma odprto, humorno, kritično, subjektivno, polzasebno, splošno pogovorno, itd. Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da mora vsak prevzeti odgovornost za svoje izjave, vendar pa je treba upoštevati tudi vprašanje, kje in pod kakšnimi pogoji je bila izjava podana in to ne na račun grobega posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Dodatno in za lažje razumevanje navedenega stališča Pooblaščenec opozarja na kvalitativno razliko med posnetkom glasu in zapisom povedanega, na katero je v svoji odločbi Up-472/02 opozorilo tudi Ustavno sodišče RS.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da varovane osebne podatke predstavlja posnetek v časovnem intervalu od 2:40:16 do 2:41:04. Gre namreč za posnetek po uradnem koncu seje senata, kjer se sliši pogovor udeleženih na seji in vsebina katerega je zasebne narave.
Pooblaščenec opozarja, da se ugotovitev o obstoju izjeme osebnih podatkov nanaša le na dejansko stanje, kot izhaja iz konkretnega zvočnega posnetka. To ne pomeni, da bi bila ta izjema avtomatično podana glede zvočnih posnetkov vseh (preteklih in bodočih) sej senata organa, ampak je to odvisno od vsebine posamezne seje ali njenih delov. Absolutnega pravila o (ne)javnosti zvočnih zapisov seje senata organa torej ni mogoče postaviti.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da so bili na seji, pod točko AD 13.3.1. Potrditev tem doktorskih disertacij, obdelovani osebni podatki kandidatov za potrditev doktorskih tem (ime in priimek, naziv, katero fakulteto obiskuje in naslov doktorske disertacije). Po pregledu zakonodaje s tega področja (Zakona o visokem šolstvu, statuta, poslovnika senata UP in Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem) je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru, v smislu določb ZVOP-1 ni zakonske podlage za obdelavo osebnega imena kandidata za potrditev doktorske disertacije za namene dostopa do informacij javnega značaja.
Varovane osebne podatke predstavljajo tudi imena in priimki kandidatov za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, saj v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije in zato ni pravne podlage za posredovanje teh podatkov prosilcu oz. javnosti.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem celotnega posnetka prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Posledično mora organ, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ pred posredovanjem posnetka prosilcu, prekriti naslednje dele zvočnega posnetka, ki predstavljajo časovne intervale (v sekundah natančno) 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014:
- od vključno 00:17:26 do vključno 01:58:27;
- od vključno 02:18:13 do vključno 02:18:15;
- od vključno 02:18:24 do vključno 02:18:26;
- od vključno 02:18:33 do vključno 02:18:35;
- od vključno 02:18:43 do vključno 02:18:45;
- od vključno 02:18:50 do vključno 02:18:52;
- od vključno 02:18:56 do vključno 02:18:58;
- od vključno 02:19:03 do vključno 02:19:05;
- od vključno 02:19:15 do vključno 02:19:16;
- od vključno 02:19:28 do vključno 02:19:30;
- od vključno 02:31:48 do vključno 02:31:50;
- od vključno 02:32:15 do vključno 02:32:17;
- od vključno 02:32:31 do vključno 02:32:33;
- od vključno 02:33:00 do vključno 02:33:02;
- od vključno 02:40:16 do vključno 02:41:04.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu, glede informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke in ki ne obstajajo, pa se pritožba prosilca, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka