Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-222/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval seznanitev z invalidsko odločbo sodnika ... in odločitvijo Sodnega sveta RS, po kateri sodnik ... polovično opravlja sodno funkcijo. Organ je s sklepom in odločbo zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na invalidsko odločbo, zavrgel, ker je bila zavrnilna odločba v tej zadevi že izdana in je pravnomočna. V preostalem delu, v katerem ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, pa je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper odločbo in sklep je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ njegovo zahtevo napačno štel kot zahtevo njegovega očeta, ker je prosilec njegov stalni skrbnik. Poleg tega navaja, da je odločba avtoritativna in neskladna z ZDIJZ. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da je organ pravilno presodil, kdo je pošiljatelj zahteve oz. prosilec in v konkretnem primeru ni podana error in persona ter da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacijODLOČBA:Številka: 090-222/2014/4
Datum: 20. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, ki ga zastopa stalni skrbnik … (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep in odločbo, z dne 25. 8. 2014, št. Su 1-9/2014, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 11. 8. 2014, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval seznanitev z:
I. invalidsko odločbo sodnika …,
II. odločitvijo Sodnega sveta RS, po kateri sodnik … polovično opravlja sodno funkcijo.
Organ je s sklepom in odločbo, št. Su 1-9/2014, z dne 25. 8. 2014, zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na I. tč. zahteve, zavrgel. V delu, ki se nanaša na II. tč. zahteve, pa je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je glede posredovanja invalidske odločbe sodnika … prosilcu, dne 25. 5. 2012, že izdal zavrnilno odločbo št. Su 1-9/2012,. Odločba je pravnomočna, saj prosilec zoper odločbo ni vložil pravočasnega pravnega sredstva, zato je v tem delu zahtevo prosilca treba zavreči. V delu, v katerem je organ odločil z odločbo, je pojasnil, da ne poseduje odločbe, s katero bi Sodni svet RS sodnika … upokojil za polovični delovni čas.
Zoper izpodbijani sklep in odločbo je prosilec, dne 22. 9. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ njegovo zahtevo, z dne 11. 08. 2014, napačno štel kot zahtevo ... Posledično je zahtevo v delu, ki se nanaša na invalidsko odločbo sodnika …, z napadenim sklepom nezakonito zavrgel. Glede zahteve v delu, ki se nanaša na odločbo, s katerim je Sodni svet zavrnil zahtevek sodnika … za razrešitev sodne funkcije, pa je zavrnitev s seznanitvijo s to odločitvijo avtoritativna in neskladna z ZDIJZ. Po zakonu in ustavi RS je sodnik javni funkcionar, zato so v konkretni zadevi kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 4. čl. ZDIJZ. Poleg navedenega pa je prosilec tudi izkazal pravni interes za seznanitev z zaprošenimi odločitvami.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 1-9/2014, z dne 30. 9. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. V njem navaja, da iz zahteve prosilca izhaja, da jo je podal …, ki ga zastopa kot stalni skrbnik ... V nadaljevanju ponovno navaja iste razloge za odločitev, kot v izpodbijanem sklepu in odločbi ter dodaja, da je v odločbi, z dne 25. 5. 2012, že obrazložil, da invalidska odločba predstavlja občutljive osebne podatke o zdravstvenem stanju posameznika, ne glede na to, če gre za funkcionarja. Pri tem se sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 090-245/2012/4, z dne 1. 2. 2013.
Pooblaščenec je dne 17. 10. 2014 opravil pogovor z organom, ki je pojasnil razloge, zaradi katerih nima dokumenta, ki bi vseboval odločitev Sodnega sveta RS, po kateri sodnik … polovično opravlja sodno funkcijo. V kolikor bi bila sprejeta kakšna odločitev Sodnega sveta, bi bil tovrstni dokument posredovan organu in zaveden v personalni mapi sodnika. Organ je ob vpogledu v personalno mapo ugotovil, da tovrstnega dokumenta ni. V konkretnem primeru je bil postopek namreč voden na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne Sodnega sveta RS.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s 1. odst. 259. čl. ZUP se glede odločanja o pritožbi zoper sklep smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 101. čl. ZS, v skladu s katerim so Okrožna sodišča pristojna za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča, opravljanje preiskave oz. preiskovalnih dejanj, opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov, odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča, izvrševanje kazenskih sodb, odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, odločanje v zunajobravnavnem senatu, opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon, opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki, sojenje oz. odločanje na prvi stopnji v pravdnih zadevah, o priznanju tujih sodnih odločb, v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi, v sporih o pravicah intelektualne lastnine, o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino, v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon, vodenje sodnega registra, sojenje oz. odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon, opravljanje zadev pravne pomoči in opravljanje mednarodne pravne pomoči, če zakon za posamezne vrste zadev ne določa drugače. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede I. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je v glavi in v zaključku dopisa, ki vsebuje zahtevo, z dne 11. 8. 2014, sicer naveden in podpisan ... Vendar pa iz zahteve jasno izhaja, da je zahteva vložena v imenu in za račun .., ki je naveden že v prvem odstavku zahteve, kot uvodno pojasnilo organu, da zahtevo podaja sin prosilca … in da skrbi za pravice, koristi in interese prosilca. V nadaljevanju dopisa je tudi pojasnjeno zgodovinsko ozadje, zaradi katerega je prosilec vložil zahtevo. … torej ni naveden le kot navezna okoliščina, zaradi katere ima … interes za vložitev zahteve, temveč kot oseba, v imenu katere se zahteva informacije javnega značaja. To jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka zahteve, v katerem je navedeno, da …, skrbnik očeta »zaradi varstva pravic, koristi in interesov mojega očeta prosim, da me v zakonitem roku seznanite…« Organ je torej pravilno presodil, kdo je pošiljatelj zahteve oz. prosilec. Posledično v konkretnem primeru ni podana error in persona, zaradi katere bi bila napačno uporabljena določba 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP. Pooblaščenec vsled navedenemu zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede II. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je v zvezi s tem delom zahteve prosilca v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pojasnil organa ugotovil, da organ nikoli ni prejel dokumenta, ki bi vseboval odločitev Sodnega sveta RS, po kateri sodnik … polovično opravlja sodno funkcijo in posledično dokumenta, ki ga zahteva prosilec, nima. Če bi bila sprejeta kakšna odločitev Sodnega sveta, bi bil tovrstni dokument posredovan organu in zaveden v personalni mapi sodnika. Organ je ob vpogledu v personalno mapo ugotovil, da tovrstnega dokumenta ni. V konkretnem primeru je bil postopek namreč voden na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne Sodnega sveta RS. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka