Prosilec - Upravna enota Radlje ob Dravi
+ -Številka: 090-221/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval izvedenska mnenja, zapisnike, ki so nastali ob tehničnih pregledih, v katerih so bili vključeni izvedenci, dokumente, ki izkazujejo pogodbeno razmerje z izvedencem ter dokumente, iz kateri je razviden znesek, ki ga je prejel izvedenec za ekspertizo ob tehničnem pregledu. Organ je prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga, zavrnil pa je dostop do neobstoječih dokumentov, ter do varovanih osebnih podatkov na posredovanih dokumentih. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, zato pritožbi prosilca v tem delu ni bilo mogoče ugoditi, saj organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, prosilcu ne more posredovati.ODLOČBA:Številka: 090-221/2014/4
Datum: 29. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2014/3 z dne 9. 9. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi št. 090-7/2014/3 z dne 9. 9. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne, 20. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval fotokopije:
(1) ekspertize, ki jo je ekspert naredil po naročilu organa v zvezi s pomanjkljivostmi, ki so navedene v članku iz časopisa Dnevnik z dne 19. 8. 2013 z naslovom »Župan se z evropskim dokumentom poslavlja«,
(2) uradnega zapisnika organa, ki je nastal ob tehničnem pregledu in v katerega so vključeni tudi izsledki enega od ekspertov in ki so jih, na osnovi njegove ekspertize, vnesli v zapisnik,
(3) dokumenta, ki izkazuje pogodbeno razmerje in način angažiranja izvedenca ter dokument, iz katerega je jasno razviden določen prejemek oz. znesek, ki ga je prejel izvedenec-ekspert za omenjeno ekspertizo ob tehničnem pregledu in
(4) zadnjih pet datumsko zaporednih ekspertiz, od zgoraj omenjene, ki jih je organ izvedel ob katerihkoli tehničnih pregledih v preteklosti (ter za vseh pet ekspertiz tudi iste dokumente kot so navedeni v prvih treh alinejah).
Organ je dne 9. 9. 2014 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na pet zadnjih datumsko zaporednih ekspertiz, ki naj bi jih po naročilu organa naredil izvedenec ob tehničnih pregledih, treh uradnih zapisnikov organa, ki naj bi nastali ob tehničnem pregledu in v katerega naj bi bili vključeni izsledki enega od ekspertov, treh dokumentov, ki izkazujejo pogodbeno razmerje izvedenca in dokumentov, iz katerih bi bil jasno razviden določen prejemek oziroma znesek, ki ga je prejel izvedenec-ekspert za ekspertizo ob tehničnem pregledu, zavrnil. Zahtevi prosilca, za dostop do ekspertize izvedenca, do zapisnikov o tehničnih pregledih in do sklepov o imenovanju komisije za tehnični pregled je organ delno ugodil tako, da je prosilcu posredoval dokumente, na katerih je prekril varovane osebne podatke. Organ je v obrazložitvi navedel, da je po preveritvi podatkov iz evidence dokumentarnega gradiva ugotovil, da v evidenci ni naslednjih dokumentov: petih zadnjih datumsko zaporednih ekspertiz, ki naj bi jih po naročilu organa opravil izvedenec, treh uradnih zapisnikov organa, ki naj bi nastali ob tehničnem pregledu in v katerega naj bi bili vključeni tudi izsledki izvedenca, dokumentov iz katerih bi bil jasno razviden določen prejemek oziroma znesek, ki ga je prejel izvedenec-ekspert za ekspertizo ob tehničnem pregledu. Organ pojasnjuje, da prosilec v tem delu prosi za dokumente, ki jih organ nima, zaradi česar je zahtevo glede navedenih dokumentov zavrnil.
Organ je ugotovil tudi, da v zvezi s čistilno napravo Muta-Vuzenica hrani dopis oz. mnenje z dne 15. 8. 2014, zapisnik komisije za tehnični pregled z dne 7. 8. 2014, sklep o imenovanju komisije z dne 18. 7. 2014 in 23. 7. 2014. V zvezi s poslovno storitvenim objektom PIDI hrani zapisnik komisije z tehnični pregled z dne 5. 6. 2014 in sklep o imenovanju komisije z dne 15. 5. 2014. V zvezi z Malo hidroelektrarno Čas, na vodotoku Velka v Povelki, hrani zapisnik komisije za tehnični pregled z dne 26. 3. 2014 in sklep o imenovanju komisije z dne 28. 2. 2014. Organ je ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, v nadaljevanju pa je preverjal, ali je podana katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da gre v posameznih primerih za podatke, ki so po zakonu opredeljeni kot osebni podatki fizičnih oseb in oseb, ki so zaposlene v zasebnem sektorju in niso zastopniki družb. Organ je dostop do navedenih podatkov zavrnil in prosilcu omogočil dostop do preostalega dela navedenih dokumentov.
Prosilec se je zoper odločbo organa dne 23. 8. 2014 pritožil in sicer oporeka vsem navedbam in meni, da mu je kratena ustavno zajamčena pravica do transparentnosti in pravica do informacij javnega značaja, in sicer organ v neskladju z ZDIJZ anonimizira imena in priimke oseb, ki delujejo oz. sodelujejo v postopkih v organih, ki jih kot davkoplačevalec plačuje tudi on s svojim prispevkom. Pri tem je nepomembno, da so to zasebniki. Takoj, ko so vključeni v javne, upravne, državne organe ali organe lokalne skupnosti, je njihova anonimnost v neskladju z ZDIJZ in interesom dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec dalje navaja, da mu onemogočajo dostop do informacije, navedene pod točko 2 zahteve, v kateri prosi za dokument, ki izkazuje pogodbeno razmerje in način angažiranja izvedenca ter dokument, iz katerega je jasno razviden prejemek izvedenca za ekspertizo ob tehničnem pregledu čistilne naprave Muta Vuzenica. Skrivanje tega dela informacije je absurdno, nezaslišano, saj je izvedensko mnenje plačano z javnim, torej tudi prosilčevim, denarjem.
Organ je z dopisom št. 090-7/2014/6 z dne 30. 9. 2014 pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-221/2014/2 z dne 21. 10. 2014 organ zaprosil, da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca in pojasni, zakaj ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec.
Organ je v dopisu št. 090-7/2014/8 z dne 23. 10. 2014 dodatno navedel, da je organ s sklepom št. 351-270/2013/21 z dne 28. 2. 2014 imenoval komisijo za tehnični pregled Male hidroelektrarne Čas na vodotoku Velka. V omenjeno komisijo je bil imenovan izvedenec gradbene stroke, ki ni priglasil stroškov v postopku, kar je razvidno iz zapisnika o tehničnem pregledu. Iz pregleda dokumentacije ni razvidno, da bi izvedenec prejel kakršenkoli znesek s strani organa. Organ ni izdal sklepa o plačilu stroškov dela strokovnjaka. Tudi iz izreka uporabnega dovoljenja z dne 10. 6. 2014 je razvidno, da stroški postopka niso zaznamovani.
Organ je dalje pojasnil, da je v sklepu št. 351-64/214/8 z dne 15. 5. 2014 imenoval komisijo za tehnični pregled za poslovno storitveni objekt PIDI. V omenjeno komisijo je bil imenovan tudi izvedenec gradbene stroke, ki ni priglasil stroškov v postopku, kar je razvidno iz zapisnika o tehničnem pregledu. Iz pregleda dokumentov ni razvidno, da bi izvedenec prejel kakršenkoli znesek s strani organa. Organ ni izdal sklepa o plačilu stroškov strokovnjaka, tudi iz izreka odločbe 351-64/2014/16 z dne 17. 9. 2014 je razvidno, da stroški postopka niso zaznamovani.
Organ je v sklepu št. 351-125/2014/7 z dne 23. 7. 2014 imenoval komisijo za tehnični pregled Čistilne naprave Muta-Vuzenica. V navedeno komisijo je bil dodatno imenovan izvedenec. Tehnični pregled je bil opravljen dne, 7. 8. 2014, strokovnjak pa je na organ dne 26. 8. 2014 posredoval račun št. 14/14 za stroške pregleda dokumentacije, svetovanje, udeležbe na zasedanju komisije in tehničnem pregledu čistilne naprave. Organ je dne 8. 10. 2014 izdal sklep št. 351-125/2014/44, s katerim je investitorkama Občini Muta in Občini Vuzenica določil plačilo stroškov strokovnjaka, vsaki polovico. Navedeni sklep je bil izdan po izdani odločbi o zavrnitvi dostopa do informacije javnega značaja (odločba je bila izdana dne 9. 9. 2014), zato organ dokumenta ni mogel posredovati prosilcu, saj v času odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, izvedenec še ni prejel plačila.
Organ je še pojasnil, da v ostalih zadevah izvedenec ni bil imenovan, zato zahtevanih dokumentov ne morejo posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz obrazložite izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do zahtevanih informacij zavrnil v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, v delu, v katerem pa z dokumenti razpolagal, pa je zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov posameznikov.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
V obravnavanem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval dopis oz. mnenje izvedenca z dne 15. 8. 2014, kar ustreza točki 1 zahteve prosilca. Organ je prosilcu posredoval tudi tri zapisnike komisije za tehnični pregled, kar ustreza točki 2 zahteve prosilca in tri sklepe o imenovanju komisije za tehnični pregled, kar ustreza prvemu delu točke 3 zahteve prosilca. Organ je v navedenih dokumentih prekril tiste osebne podatke fizičnih oseb, ki so bili predstavniki določenih družb in hkrati niso zastopniki teh družb, zaradi česar njihovi podatki niso javni. Organ se je skliceval, da navedeni dokumenti niso v celoti prosto dostopni, ker vsebujejo podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Po pregledu vsebine zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebna imena (ime in priimek) ter podpise pooblaščenih oseb predstavnikov izvajalcev, ki pa hkrati niso zakoniti zastopniki družb. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v navedenih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je bila odločitev organa, da navedene podatke prekrije, pravilna.
Organ je odločil tudi, da se zavrne zahteva prosilca iz drugega dela 3. točke zahteve (v delu, ki se nanaša na dokumente, ki izkazujejo prejemek izvedenca-eksperta za ekspertizo ob tehničnem pregledu) in v 4. točki zahteve prosilca (pet datumsko zaporednih ekspertiz), z navedbo, da organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Organ je podrobneje in prepričljivo pojasnil, zakaj z navedenimi dokumenti ne razpolaga, zato pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, prosilcu ne more posredovati. Glede na to, da je organ druge dokumente, s katerimi je razpolagal, prosilcu posredoval, Pooblaščenec ni imel nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da z morebitnimi preostalimi dokumenti ne razpolaga. Organ je tudi pojasnil, da je naknadno izdal dokument, ki izkazuje prejemek izvedenca, vendar je to storil šele po izdani predmetni odločbi. O tem, da je bil sklep o določitvi stroškov izvedenca izdan šele 8. 10. 2014, se je z vpogledom v navedeni dokument prepričal tudi Pooblaščenec. Glede na to, da je Pooblaščenec v pritožbenem postopku vezan na stanje na dan izdaje odločbe organa (9. 9. 2014), se v tem postopku do navedenega dokumenta ni opredeljeval.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je odločitev organa je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka