Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-220/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta zahtevala dokumente, ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilcev na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-220/2014/5
Datum: 10. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilca), z dne 22. 9. 2014, zoper sklep Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2013/45 z dne 21. 8. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev zoper sklep organa, št. 090-13/2013/45 z dne 21. 8. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 29. 7. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero sta zahtevala posredovanje fotokopije zapisnika o poteku upravne izvršbe z dne 10. 7. 2009 ter posredovanje fotokopije zapisnika ustnega dogovora med dotično gradbeno inšpektorico in pogodbenim izvajalcem (pogodba št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009) v konkretni inšpekcijski zadevi.
V predmetni zadevi je organ izdal odločbo in sklep, oboje št. 090-13/2013/45 z dne 21. 8. 2014. Zahtevi prosilcev po posredovanju zapisnika o poteku upravne izvršbe z dne 10. 7. 2009 je organ zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil, zahtevo po posredovanju fotokopije zapisnika ustnega dogovora med dotično gradbeno inšpektorico in pogodbenim izvajalcem (pogodba št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009) pa zavrgel, z obrazložitvijo, da je bilo o isti zadevi že odločeno z odločbo, št. 090-13/2013-43 z dne 15. 7. 2014, s katero je organ zaradi neobstoja dokumenta (zapisnika o ustnem dogovoru med inšpektorico in pogodbenim izvajalcem) zahtevo prosilcev zavrnil.
Pooblaščenec je dne 23. 9. 2014 prejel pritožbo prosilcev, v kateri navajata, da je bilo njuni zahtevi pod točko 1. ugodeno, da pa je bila njuna zahteva pod točko 2. zavržena. Ker menita, da dokument pod točko 2. obstaja (zapisnik z dne 14. 7. 2014) predlagata Pooblaščencu, da pritožbi ugodi.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta, z dopisom št. 092-106/2014/2 z dne 24. 9. 2014, odstopil v reševanje organu in ga pozval, naj opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 1. 10. 2014 od organa prejel odstopljeno pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter hkrati pojasnil, da dokument pod točko 2. ne obstaja, kar je razvidno tudi iz popisa spisa. Dokument s tem datumom je namreč dopis, s katerim je gradbena inšpektorica posredovala izvajalcu del zapisnik z dne 10. 7. 2009. Ta zapisnik pa je bil prosilcema posredovan z izpodbijano odločbo. V predmetni zadevi je organ Pooblaščencu dne 10. 10. 2014 naknadno posredoval tudi dodatno dokumentacijo (pogodbo o rušenju objektov in izvedbi drugih del po izvršljivih upravnih odločbah, št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009) ter obenem še pojasnil, da gradbeni inšpektor pred izvršbo z izvajalcem opravi ogled na kraju samem, kjer skupaj ugotovita, katera mehanizacija se bo uporabila, kako bo rušenje potekalo (kaj se ohrani in kaj ne), ipd., pri čemer pa se o navedenem dejanju ne piše posebnega zapisnika. Zapisnik se namreč vodi zgolj o poteku izvršbe, ta dokument pa je bil prosilcema, kot že navedeno, posredovan.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokument ne obstaja, zahteva in pritožba prosilcev pa izhajata iz domneve o njegovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to je, ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki. Prosilca namreč menita, da je bil na podlagi ustnega dogovora sestavljen uradni zapisnik, ki vsebuje ustni dogovor datuma pričetka izvršbe med naročnikom in izvajalcem, zato v pritožbi vztrajata pri posredovanju zapisnika z dne 14. 7. 2009.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ob proučitvi posredovane spisovne dokumentacije ni mogel posumiti v navedbo organa prve stopnje, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v navedbo organa, da se v obravnavanih zadevah vodi zgolj zapisnik o sami izvedbi izvršbe in ne tudi zapisnik o predhodnem ustnem dogovoru o načinu izvedbe rušitve (ogled, vrsta mehanizacije itd.).
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi prejete dokumentacije, in sicer da spis zadeve »Dozidava mansardne etaže k stanovanjski hiši« s št. 06122-3454/2007 ne vsebuje dokumenta, ki bi se kakorkoli nanašal na zapisnik z dne 14. 7. 2009, čigar vsebina je po mnenju prosilcev ustni dogovor med gradbeno inšpektorico in pogodbenim izvajalcem o načinu izvedbe rušitve objekta. To je razvidno iz popisa zadeve št. 06122-3454/2007, kjer iz datumov in naslovov popisanih dokumentov nedvomno izhaja, da v okviru inšpekcijskega postopka, ni nastal dokument, ki je predmet zahteve prosilcev. Edini dokument v navedeni inšpekcijski zadevi, ki ustreza datumu dne 14. 7. 2009, je dopis, s katerim je organ posredoval izvajalcu kopijo zapisnika o izvršbi, opravljeni dne 10. 7. 2009. Navedeno dejanje je evidentirano v spisu pod zaporedno številko 37 in označeno kot »vročitev zapisnika upravne izvršbe 10. 7. 2009«. Gre torej za dejanje organa, s katerim je izvajalcu posredoval kopijo zapisnika o upravni izvršbi, št. 06122-3454/2007 z dne 10. 7. 2009, in ne pomeni posredovanje drugega zapisnika (npr. zapisnika o ustnem dogovoru), kot to zmotno menita prosilca. Z dokumentom, evidentiranim pod zaporedno št. 37, je organ zgolj posredoval izvajalcu obstoječi zapisnik z dne 10. 7. 2009, s katerim pa prosilca že razpolagata. Vse navedeno torej kaže na to, da so popolnoma resnične navedbe organa o tem, da ne razpolaga z zapisnikom o ustnem dogovoru o načinu izvedbe rušitve objekta z dne 14. 7. 2009, saj navedeni dokument ne obstaja. Za potrebe tega pritožbenega postopka je Pooblaščenec vpogledal tudi v pogodbo št. 2522-09-000011, na katero se v zahtevi sklicujeta prosilca. Iz 6. člena predmetne pogodbe izhaja, da je organ dolžan izvajalki za vsako izvršbo posebej posredovati izdani sklep o dovolitvi izvršbe, 15 dni pred predvidenim pričetkom izvajanja del, pri čemer pa navedeni člen organa ne zavezuje k obvezni pripravi zapisnika o ustnem dogovoru o načinu izvedbe rušitve objekta.
V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v ustreznost dela organa. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organa. Pooblaščenec se zato ni opredeljeval do navedb prosilca o nepravilnostih v postopku ravnanja organa v inšpekcijski zadevi, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal obstoj zahtevanih informacij.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ odločil pravilno, da se zahteva prosilcev po posredovanju zapisnika o ustnem dogovoru (o načinu izvedbe rušenja) med gradbeno inšpektorico ter izvajalcem zavrne, kar pomeni, da je bil izrek izpodbijane odločbe zakonit, zato je pritožbo prosilcev zoper izpodbijano odločbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka