Prosilec - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.
+ -Številka: 090-218/2014
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do vseh dokumentov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na pridobitev evropskih sredstev za vzpostavitev t. i. (državnih) informacijskih oblakov, na vzpostavitev enotnega sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom in številk zadev, pod katerimi so vodeni vsi dokumenti, vezani na načrtovano prenovo državne informatike in na projekt »kvantni preskok«. Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil, in sicer tako, da mu je dokumente, upoštevaje določbe o delnem dostopu, posredoval na elektronski naslov. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevana dokumentacija vsebuje tudi informacije, ki zaradi izjem po 3. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ne morejo biti javno dostopne. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava v delu odločbe, ki se nanaša na izjemo po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter organu naložil posredovanje scanov dokumentov, pri čemer je v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ odločil, da je treba prekriti varovane osebne podatke in podatke v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa.
ODLOČBA:Številka: 090-218/2014/8
Datum: 15. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 252. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 9. 2014, zoper odločbo, z dne 23. 9. 2014, št. 090-104/2014/15 (155-11) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-104/2014/15 (155-11), z dne 23. 9. 2014, se delno ugodi in se izpodbijana odločitev delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki poskeniranih dokumentov, prosilcu na naslov … posredovati:
- Prilogo 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR v celoti,
- Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014 v celoti,
- Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) telefonsko številko in elektronski naslov v tabeli na str. 14
- Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime in priimek v tabeli na str. 3 v stolpcu, ki se na vrhu začne s Spremenil
B) ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov v tabeli na str. 9, ki se zgoraj levo prične z Izdelovalec investicijske dokumentacije
C) telefonsko številko in elektronski naslov v tabeli na str. 9, nad katero je napis Odgovorna strokovna sodelavka
D) telefonsko številko in elektronski naslov v tabeli na str. 10
- Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
E) ime in priimek osebe, ki ni javni uslužbenec, v tabeli na str. 3 v stolpcu, ki se na vrhu začne s Spremenil
F) ime in priimek, v tabeli na str. 11 v vrstici, ki se začne z Odgovorna oseba
G) telefonsko številko in elektronski naslov v drugi in tretji vrstici tabele na str. 12
H) specifikacijo infrastrukture za zavarovanje korenskih potrdil SIGOV-CA oz. SIGEN-CA, ki se nahaja v tč. 5.3.6 (Infrastruktura digitalnih potrdil), na str. 45 v vrstici, ki se začne z zahtevam specifikacij.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 8. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do:
I. vseh dokumentov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na pridobitev evropskih sredstev za vzpostavitev t. i. (državnih) informacijskih oblakov,
II. vseh dokumentov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na vzpostavitev t. i. informacijskih oblakov,
III. vseh dokumentov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na vzpostavitev enotnega sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom,
IV. številk zadev, pod katerimi so vodeni vsi dokumenti, vezani na načrtovano prenovo državne informatike in na projekt »kvantni preskok«.
Prosilec je ob tem navedel, da, poleg vpogleda, zahtevane informacije želi tudi v obliki poskeniranih dokumentov, na njegov e - naslov: ...
Prosilec je z dopisom dne 1. 9. 2014 ponovno pozval organ k posredovanju zahtevanih informacij. Organ je, dne 2. 9. 2014, izdal sklep, s katerim je, v skladu s 24. čl. ZDIJZ, rok za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja podaljšal za 20 delovnih dni. Kot razlog je navedel okoliščine, vezane na izvedbo projekta. Zahtevana dokumentacija je zelo obsežna. Poleg tega narava informacij zahteva delni dostop, zato organ potrebuje več časa.
Organ je zahtevi prosilca delno ugodil z odločbo št. 090-104/2014/15 (155-11), z dne 23. 9. 2014, in sicer tako, da mu je, upoštevaje določbe o delnem dostopu, na elektronski naslov posredoval naslednje dokumente:
I. Priloga 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR, pri čemer so na strani 10, 11, 12 in 13 prekriti podatki o datumih začetka in zaključka razvoja celotnega projekta; na strani 17 podatki o vrednosti enote, skupni vrednosti in skupni stroški; na strani 25 podatki o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških; na strani 28 podatki o predvidenih stroških z DDV (samo v Ietu2015),
II. Odločba št. ESRR OP RR/2/2/4.0 št. 385-2/2014-15 z dne 12.9. 2014 Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
III. Izhodišča za prenovo državne informatike (november 2013),
IV. Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, pri čemer so na strani 4 prekriti podatki o ciljnih stroških ter podatki o številu delavcev, ki bodo izvajali državno informatiko; na strani 98 podatki o trenutnem in ciljnem številu zaposlenih v državni informatiki, na stani 104 podatek o znižanju stroškov in ciljnih stroških; na strani 106, 107, 108, 110, 115, 116, 117, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128 in 129 podatki o potencialnih letnih prihrankih in ciljnih stroških; na strani 131, 132, 133, 134 in 135 podatki o časovni izvedbi posameznih faz projekta,
V. Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, pri čemer so na strani 14 prekriti podatki o telefonski številki in elektronskem naslovu, na strani 39 podatki o konfiguraciji opreme, na strani št. 53, 54, 55, 56 in 67 podatki o oceni stroškov; na strani 69 in 70 podatki o predvidenih virih financiranja, na strani št. 72 in 73 podatki o izhodiščnih in načrtovanih vrednostih.
VI. Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014, pri čemer so na strani 3, 9 in 10 prekriti podatki o osebnih imenih, telefonskih številkah in elektronskih naslovih; na strani 15 podatki o oceni prihranka; na strani 26 podatki o višini stroškov in podatki o deležih skupnih stroškov ter oceni investicijskih stroškov, na strani 27 podatki o deležih skupnih stroškov in oceni investicijskih stroškov; na strani 28, 32 in 33 podatki o višini sredstev virov financiranja in skupnih investicijskih stroških, na strani št. 34 podatki o višini stroškov in višini donacije EU, na strani 35 podatki o ocenjeni višini investicijskih stroškov; na strani 36 podatki o višini sedanje vrednosti stroškov; na strani 37 podatki o izhodiščnem stanju in načrtovanih vrednostih; na strani 40 podatki o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije,
VII. Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, pri čemer so na strani 3 in 11 prekriti osebni podatki oseb, ki niso javni uslužbenci; na strani 12 podatki o telefonski številki in elektronskem naslovu; na strani 16 podatki o stroških investicije; na strani 26 podatki o ocenjeni vrednosti investicije in virih financiranja, na strani 27 podatki o prihrankih in stroških investicijskega projekta; na strani 41, 42, 43, 45, 47, 48 in 50 tehnični podatki o nabavi procesnih virov; na strani 52 podatki o oceni celotnih stroškov, na strani 53 in 54 podatki o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških, na strani 54 podatki o virih financiranja, na strani 55 podatki o oceni investicijskih stroškov; na strani 60 podatki o stroških vzdrževanja, na strani 61 podatki o finančnih tokovih, na strani 62 podatki o izračunu finančne interne stopnje donosnosti investicije in podatki o najvišjem znesku donacije; na strani 63 podatki o oceni investicijskih stroških; na strani 64 in 65 podatki o prihrankih, na strani 66 finančni podatki v tabelah 14 in 15; na stani 67 podatki o vrednostih v tabeli 16; na strani 68 podatki o izhodiščnem stanju in načrtovani vrednosti; na strani 76 podatki o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije; na strani 78 podatki o ocenjeni vrednosti;
VIII. Sklep o imenovanju delovne skupine za delo na projektu vzpostavitve državnega računalniškega oblaka št. 024-40/2014/2, z dne 16. 4. 2014,
IX. Sklep o potrditvi projekta državni računalniški oblak št. 382-66/2014, z dne 23.6. 2014,
X. Sklep o imenovanju delovne skupine za izvedbo predhodnega postopka št. 024-91/2013/28, z dne 24. 9. 2013.
V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da zahtevano dokumentacijo sicer ima, a ta vsebuje informacije, ki zaradi izjem po 3. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ne morejo biti javno dostopne. Podatki o imenih in priimkih oseb, ki niso javni uslužbenci ter podatki o telefonskih številkah in e-naslovih so osebni podatki, ki jih je bilo treba prekriti. Nadalje navaja, da so vsi dokumenti nastali v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo in so še vedno predmet posvetovanj med organi državne uprave in Vlado RS, ki projekta še ni potrdila. Gre za notranje dokumente, ki so jih pripravili javni uslužbenci in so namenjeni, da vlada sprejme odločitev. Organ nadalje utemeljuje, da bi razkritje podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa in bi mu nastala škoda, kar je utemeljeno s sledečim:
- Razkritje finančnih podatkov o projektu bi lahko v javnosti povzročilo neutemeljene špekulacije in nelojalno konkurenco. Gre za ocenjene in predvidene vrednosti, ki se lahko v postopkih javnega naročanja spreminjajo. Za realizacijo opreme bo potrebnih več javnih naročil. Organ pri objavah javnih naročil praviloma ne objavlja ocenjenih vrednosti. Z objavo teh vrednosti bi morebitni ponudniki prišli do informacij o višini sredstev, ki jih ima organ predvidene za ta namen, kar bi uporabili pri oblikovanju svoje ponudbe. Nestrokovna javnost bi lahko operirala z netočnimi številkami, in s tem bistveno poslabšala pogajalska izhodišča v postopkih javnega naročanja, razkritje podatkov pa bi lahko pripeljalo tudi do nelojalne konkurence ali celo k napeljevanju k neutemeljenemu lobiranju z elementi korupcije. S tem bi organu nastala škoda, ker bi lahko bile ponudbe višje ovrednotene, kot če podatkov o višini zagotovljenih sredstev ne bi imeli.
- Razkritje tehničnih podatkov in podatkov o programski opremi bi prav tako lahko povzročilo v javnosti neutemeljene špekulacije in ogrozilo varnost. Na podlagi podatkov, zbranih v predmetnih dokumentih, bi lahko zainteresirani sklepali o pomanjkljivostih sedanje tehnične in programske opreme oz. bi informacije in podatke o pomanjkljivostih ter morebitni zastarelosti tehnične in programske opreme lahko izkoristili za kraje in zlorabe, kar bi lahko vplivalo na nacionalno varnost.
- Razkritje kadrovskih in organizacijskih aktivnosti, podatki o časovnih rokih izvedbe posameznih faz ter podatki o zmanjšanju števila zaposlenih po realizaciji projekta bi med javnimi uslužbenci in javnostjo povzročilo neutemeljen strah pred odpuščanjem in porajalo neutemeljene dvome o gospodarni uporabi finančnih sredstev državne uprave. Projekta Vlada RS še ni potrdila, zato bi strah in negotovost pred izgubo zaposlitve med javnimi uslužbenci nedvomno slabo vplivala na organ.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 9. 2014 vložil pritožbo. Pooblaščencu predlaga, da se mu omogoči dostop do prekritih podatkov. Navaja, da:
- so v posameznih dokumentih, ki so mu bili posredovani, prekriti podatki, ki se nanašajo na predvidene stroške, potencialne letne prihranke, število zaposlenih, podatke o časovni izvedbi posameznih faz projekta, podatke o konfiguraciji opreme, predvidenih virih financiranja in drugo,
- upoštevajoč 5. odst. 74.a čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami; v nadaljevanju ZDU-1), razvoj centralnega informacijsko komunikacijskega sistema usmerja strateška koordinacija, ki jo imenuje Vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, izmed predstavnikov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki uporabljajo sistem za svoje poslovanje. V konkretnem primeru je bila dokumentacija pripravljena le v ozkem krogu Direktorata za informatiko in e-storitve, kar je v nasprotju z omenjenim členom. Drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil pri pripravi dokumentov niso sodelovali, niti o njihovi pripravi niso bili obveščeni. Strokovna, kot tudi druga zainteresirana javnost, tako ni imela možnosti sodelovati pri razvoju in izbiri možnih tehničnih rešitev,
- gre za centralni informacijsko komunikacijski sistem za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki med drugim upravlja tudi z občutljivimi osebnimi podatki, zato je v interesu javnosti, da je seznanjena s predvidenimi tehničnimi in drugimi rešitvami varovanja omenjenih podatkov. Prav tako je v interesu javnosti, da je seznanjena s predvidenimi stroški, ki bodo bremenili javna sredstva.
- dokumenti predvidevajo zmanjšanje števila zaposlenih na področju informatike, o čemer bi morali biti obveščeni uslužbenci in sindikati. Trditev, da bi podatek o zmanjšanju števila zaposlenih po realizaciji projekta lahko povzročil neutemeljen dvom o negospodarni uporabi finančnih sredstev državne uprave, je nelogična,
- je utemeljitev, da bi se, na podlagi razkritja tehničnih podatkov in načrtovane programske opreme, dalo sklepati o pomanjkljivosti sedanje opreme, kar bi posledično vplivalo na nacionalno varnost, neutemeljena. Vsa sedanja oprema je bila kupljena na javnih razpisih in je zainteresirani javnosti dobro poznana,
- je utemeljitev, da bi nestrokovna javnost lahko operirala z netočnimi številkami in s tem bistveno poslabšala pogajalska izhodišča v postopkih javnega naročanja, neutemeljena in nesmiselna. Velja obratno, zaradi prikrivanja podatkov obstaja nevarnost špekuliranja z netočnimi številkami.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-104/2014/19 (155-11), z dne 30. 9. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je, dne 4. 11. 2014, z namenom razjasnitve pritožbenih navedb, s prosilcem opravil pogovor. Prosilec je pojasnil, da odločbe organa ne izpodbija v delu, ki se nanaša na prekrite varovane osebne podatke. Poleg tega pa je tudi navedel, da so določene informacije, ki so mu bile z delnim dostopom prekrite, že javno dostopne. Gre za odstotke predvidenih prihrankov, ki so vsebovani v 18 strani dolgem dokumentu z nazivom Izhodišča za prenovo državne informatike, ki ga je sprejela Vlada RS na 42. Redni seji (tč. 5 dnevnega reda), dne 23. 1. 2014.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec, dne 12. 11. 2014, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je ob tem pojasnil, da sta oba projekta še v fazi priprave, se pravi, še nista bila potrjena na vladi, zato utegne priti še do znatnih vsebinskih sprememb. Razkritje do sedaj zakritih delov pripadajoče dokumentacije bi bilo zato, po mnenju organa, mogoča šele po tem, ko bo dokumentacija na vladi. Nadalje se je organ opredelil do pritožbenih navedb prosilca po posameznih dokumentih in vsebinskih sklopih informacij, glede katerih je zavrnil dostop:
- informacije v zvezi s časovnim razporedom izvedbe projekta
Priloga 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR, na strani 10, 11, 12 in 13 podatki o datumih začetka in zaključka razvoja celotnega projekta; Organ je pojasnil, da zadevna projekta obsegata skupaj 14 javnih naročil. Obrazec izkazan terminski plan je bil izdelan za potrebe potrditve projekta na SVRK (Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) in kasneje na ravni EU. Vsebina terminskega plana se je vmes tudi že spremenila. Organ je izpostavil splošni trend varčevanja pri javni porabi in javnih naročilih, zaradi česar bo eno tako visoko javno naročilo (za skupaj 14 milijonov evrov) zagotovo deležno izjemno velikega javnega in sektorskega zanimanja ter pritiska. Iz tega razloga organ meni, da bi objava terminskega plana povzročila nepotrebne špekulacije v javnosti in pri dobaviteljih. Organ je glede tega tveganja izpostavil še en moment, namreč, zaradi nastopa nove vlade in reorganizacije ministrstev (prehoda direktorata z MNZ na MJU) ministrstvo za javno upravo kot nosilec projekta še nima vseh potrebnih skupnih služb (sekretariata, kadrovske službe, finančne službe, javnih naročil), tako da je glede določenih sklopov primoran sodelovati z drugimi ministrstvi (npr. MF glede izvedbe javnih naročil), kar bi vse lahko vodilo še v dodatne zamude glede na terminski plan ter s tem v dodatne špekulacije oz. tveganja za uspeh projekta. Na poziv Pooblaščenca, da naj organ podrobneje opredeli škodo v smislu 11. tč. 6. čl. ZDIJZ, ki bi nastopila zaradi razkritja terminskega plana, je organ glede prvega dela projekta, to je vzpostavitve državnega računalniškega oblaka (DRO), pojasnil, da bi vnaprejšnje razkritje rokov njega, kot nosilca projekta, postavilo v slabši položaj. Kot vir za financiranje projekta DRO so namreč predvidena še nepočrpana sredstva EU, ki pa jih je treba pridobiti do konca leta 2015, sicer jih bo treba vračati. Upoštevaje navedeno so, po mnenju organa, glede na obseg oz. zahtevnost projekta in glede na obstoječ sistem javnega naročanja, roki izjemno kratki. Kritično je, da se vseh 14 naročil izpelje v naslednjem letu. Zaradi tega bi vsakršna dodatna tveganja lahko ogrozila uspeh projekta in s tem želene prihranke pri IKT infrastrukturi.
Glede načrta prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, kjer je organ na strani 131, 132, 133, 134 in 135 prekril podatke o časovni izvedbi posameznih faz projekta, je organ pojasnil, da je terminski plan reorganizacije in centralizacije informatike v državni upravi prekril zato, ker še ni v celoti usklajen z ministrstvi in drugimi deležniki v državni upravi, zlasti ne glede dinamike selitve storitev v oblak, glede zmanjševanja številka kadrov in glede finančnih sredstev za IKT. Organ zato ocenjuje, da naj se te podatke razkrije šele po tem, ko bo prišlo do dokončne uskladitve z vsemi deležniki oz. ko jih dokončno potrdi vlada. Po mnenju organa bi razkritje obeh terminskih planov povzročilo dodatna usklajevanja med deležniki v državni upravi, zlasti zavoljo kratkih rokov in interesov izvajalcev javnih naročil pa tudi ogrozilo izvedbo javnih naročil. V javnosti bi se utegnil ustvariti napačen vtis nestrokovnega delovanja organa pri vodenju projekta. Razkritje rokov bi posledično notranjemu delovanju organa škodovalo tako, da bi močno otežilo usklajevanje z deležniki v državni upravi. Javna objava rokov bi namreč lahko škodila pogajanjem s temi deležniki, ki bi k pogajanjem pristopili na podlagi netočnih in neaktualnih, a javno objavljenih podatkov. Ker je cilj projekta prihranek proračunskih sredstev za IKT, in gre za daljši, triletni projekt, katerega deli so medsebojno povezani, bi takšno razkritje lahko resno ogrozilo načrtovane prihranke. Trenutno finančne stanje je takšno, da, zaradi prenesenih letošnjih projektov in znižanih finančnih sredstev, obstoji resna grožnja, da v kolikor reorganizacija ne bo zaključena v skladu s projektom, bo l. 2015 zmanjkalo finančnih sredstev tudi za ključne infrastrukturne projekte, ki jih zagotavlja organ, zlasti državno komunikacijsko omrežje HKOM, oz. PDC (podatkovni center), ki zagotavlja ključne registre CRP, FURS, CURS, idr. Motnje pri delovanju teh ključnih storitev pa bi lahko povzročile nepopravljive posledice za delovanje centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema in države nasploh.
- informacije v zvezi s finančni podatki projekta
Priloga 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR, kjer je organ na strani 17 prekril podatke o vrednosti enote, skupni vrednosti in skupnih stroških; na strani 25 podatke o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških; na strani 28 podatke o predvidenih stroških z DDV; Organ je pojasnil, da se razrez finančnih sredstev za posamezne segmente projekta DRO še lahko spremeni, njegova predhodna objava pa bi lahko povzročila podobne posledice kot že navedeno zgoraj. Prav tako bi ob razkritju dodeljenih sredstev za posamezno finančno postavko (npr. postavko »promocija DRO«) zainteresiranim ponudnikom na javnem razpisu dalo signal, koliko sredstev je na voljo, kar bi lahko vodilo v prirejanje višine ponudb. To bi močno poslabšalo pogajalska izhodišča organa.
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, pri čemer so na strani 4 prekriti podatki o ciljnih stroških in Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, kjer so na strani št. 53, 54, 55, 56 in 67 prekriti podatki o oceni stroškov; na strani 69 in 70 pa podatki o predvidenih virih financiranja; Organ je pojasnil, da so prikrili finančne podatke samo v delu glede ocene prihrankov. Razkritje teh podatkov, pred potrditvijo na vladi, bi lahko povzročilo nepotrebne špekulacije pri organih, kot že pojasnjeno zgoraj, in posledično zaradi odpora organov ogrozilo višino možnega prihranka. Projekt namreč obsega reorganizacijo informatike pri skupaj nekaj manj kot 100 organih z zelo različnimi specifikami in potrebami, kar zahteva zahtevna in dolgotrajna usklajevanja, zaradi česar bi razkritje zadevnih podatkov še močno povečalo tveganje neuspeha teh usklajevanj in s tem višino doseženih prihrankov. Organ je še pojasnil, da se strinja s posredovanjem podatka o skupni vrednosti projekta na straneh 53, 54, 55, 56, 67, 69, 70 (tč. 5.2.1 drugega dokumenta).
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, kjer je organ, na stani 104, prekril podatek o znižanju stroškov in ciljnih stroških; na strani 106, 107, 108, 110, 115, 116, 117, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128 in 129 pa podatke o potencialnih letnih prihrankih, ciljnih stroških in strukturi stroškov; Organ je pojasnil, da so na navedenih straneh podane skupne ocene in scenariji izvedbe prihrankov po področjih. Z razkritjem teh podatkov bi lahko bili, kot že navedeno zgoraj, ogroženi želeni prihranki.
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014; kjer je organ prekril, na strani 15, podatke o oceni prihranka; na strani 26 podatke o višini stroškov in podatke o deležih skupnih stroškov ter oceni investicijskih stroškov, na strani 27 podatke o deležih skupnih stroškov in oceni investicijskih stroškov; na strani 28, 32 in 33 podatke o višini sredstev virov financiranja in skupnih investicijskih stroških, na strani št. 34 podatke o višini stroškov in višini donacije EU, na strani 35 podatke o ocenjeni višini investicijskih stroškov; na strani 36 podatke o višini sedanje vrednosti stroškov; na strani 40 podatke o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije; Organ je glede podatkov na strani 15, 26, 27 pojasnil, da so na njih podane skupne ocene in scenariji izvedbe prihrankov po področjih. Z razkritjem teh podatkov bi se, kot navedeno že zgoraj, dalo sklepati na ocenjeno vrednost javnih naročil, kar bi lahko ogrozilo izvedbo javnih naročil za ta področja in s tem tudi višino želenih prihrankov. Organ je še pojasnil, da se na straneh 26 in 32 (zgolj tabela št. 9), 33 (zadnja postavka tabele), 34 (podatka o diskontiranemu in nediskontiranemu skupnemu znesku), 35 (celotna tabela št. 11), 36 (diskontirana ocena skupnih stroškov v stalnih cenah), 40 (zadnja postavka tabele št. 14) lahko »odkrije« skupne zneske.
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, kjer so na strani 16 prekriti podatki o stroških investicije; na strani 26 podatki o ocenjeni vrednosti investicije in virih financiranja, na strani 27 podatki o prihrankih in stroških investicijskega projekta; na strani 52 podatki o oceni celotnih stroškov, na strani 53 in 54 podatki o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških, na strani 54 podatki o virih financiranja, na strani 55 podatki o oceni investicijskih stroškov; na strani 60 podatki o stroških vzdrževanja, na strani 61 podatki o finančnih tokovih, na strani 62 podatki o izračunu finančne interne stopnje donosnosti investicije in podatki o najvišjem znesku donacije; na strani 63 podatki o oceni investicijskih stroških; na strani 64 in 65 podatki o prihrankih, na strani 66 finančni podatki v tabelah 14 in 15; na stani 67 podatki o vrednostih v tabeli 16; na strani 76 podatki o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije; na strani 78 podatki o ocenjeni vrednosti;
Organ je glede navedenih podatkov pojasnil, da gre za podane skupne ocene in scenarije izvedbe prihrankov po področjih. Z razkritjem teh podatkov bi se, kot navedeno že zgoraj, dalo sklepati na ocenjeno vrednost javnih naročil, kar bi lahko ogrozilo izvedbo javnih naročil za ta področja in s tem tudi višino želenih prihrankov. Organ je nadalje vztrajal, da naj na strani 60 prikazan podatek o letnih stroškov vzdrževanja ostane prikrit, iz istih razlogov kot je navajal že zgoraj, v prejšnjem odstavku. Na strani 61 (dve tabeli) prikazani skupni finančni tokovi naj ostanejo skriti, iz istih razlogov. Na strani 63 (tabela 12, primerja ekonomske upravičenosti lastnega oblaka v primerjavi z najetim oblakom) naj ostane prikrita, iz istih razlogov. Na strani 64, 65 prikazani podatki o prihrankih naj ostanejo prikriti, iz istih razlogov. Na strani 66 (tabeli št. 14 in 15) prikazani podatki o finančnih tokovih za več letih naprej naj ostanejo skriti, iz istih razlogov. Na strani 67 (tabela 16, primerjava ekonomske upravičenosti lastnega oblaka v primerjavi z najetim oblakom) naj ostanejo skriti, iz istih razlogov. Na strani 76 (tabela št. 22, ocenjeni stroški) naj ostane prikrita, iz istih razlogov, razen podatka o skupnih zneskih. Organ je ob tem pojasnil, da se na straneh 16 (vsa štiri polja), 26 (celotna tabela št. 2), 27 (samo celotno tabelo št. 3, ne pa tudi ocene celotnega prihranka, razlogi enako kot zgoraj), 52 (skupna cena), 53 (celotna tabela št. 6), 54, 55 (celotni tabli št. 7. in 8., tabela št. 9 pa ne, razlogi enako kot zgoraj), 62 (podatek o udeležbi EU, 63 (celotna tabela št. 13), 76 (samo skupni znesek), 78 (vsi trije podatki) lahko odkrije skupne zneske.
- informacije v zvezi s podatki o predvidenem presežku delavcev
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, kjer so prekriti naslednji podatki: na strani 4 podatki o številu delavcev, ki bodo izvajali državno informatiko; na strani 98 podatki o trenutnem in ciljnem številu zaposlenih v državni informatiki;
Organ je pojasnil, da so za potrebe priprave projekta izvedli analizo IKT kadrov v celotni državni upravi (tj. pridobili št. informatikov pri vsakem organu, po področjih dela). Z analizo so ugotovili, da bi zadostovalo vidno manjše število ljudi, kot izhaja iz spisovne dokumentacije. Gre za bistveno večji in bolj konkretiziran delež zmanjševanja zaposlenih od siceršnjih splošnih navedb o varčevanju, ki jih za celotno javno upravo napoveduje Vlada oz. Ministrstvo za finance. Posledično bi, po mnenju organa, predhodno razkritje tega podatka (tj. pred potrditvijo s strani Vlade) lahko povzročilo stran pred izgubo zaposlitve pri teh kadrih ter nesodelovanje z njihove strani, kar bi lahko ogrozilo izvedbo projekta in s tem že opisano nevarnost prenehanja delovanja skupnih služb državnih organov. Oboje po mnenju organa predstavlja resno grožnjo za notranje delovanja organa.
- informacije v zvezi s tehničnimi podatki
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, kjer je organ na strani 39 prekril podatke o konfiguraciji opreme, na strani št. 72 in 73 pa podatke o izhodiščnih in načrtovanih vrednostih;
Organ je pojasnil, da se podatki na straneh 39 (uporabljene varnostne rešitve) in 72 ter 73 (podatki v tabeli 12) lahko razkrijejo in da temu ne nasprotuje več.
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014, kjer je organ na strani 37 prekril podatke o izhodiščnem stanju in načrtovanih vrednostih; Organ je pojasnil, da se na strani 37 prikriti podatki v tabeli 12 lahko razkrijejo in da temu ne nasprotuje več.
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, kjer je organ na strani 41, 42, 43, 45, 47, 48 in 50 prekril tehnične podatke o nabavi procesnih virov; na strani 68 pa podatke o izhodiščnem stanju in načrtovani vrednosti; Organ je pojasnil, da se na straneh 41, 42, 43 prikriti podatki o zahtevah pri nabavi procesnih virov na primarni in sekundarni lokaciji oz. za diskovne sisteme lahko razkrijejo, ker gre za skupne (splošne) podatke, poznavanje katerih samo po sebi ne predstavlja nevarnosti za nacionalno varnost, niti ne omogoča sklepanja na sedanjo opremo. Nadalje je organ pojasnil, da na strani 45 navedena specifikacija infrastrukture za ponovno izdajo korenskih potrdil SIGOV-CA oz. SIGEN-CA predstavlja konkreten podatek o zavarovanju kritične državne informacijske infrastrukture, zavoljo česar bi njegovo razkrivanje lahko olajšalo specifične napade na to infrastrukturo, kar bi, glede na pomembnost te infrastrukture, lahko predstavljalo znatno grožnjo za nacionalno varnost. Organ je še dodal , da se na straneh 47 in 48, 50 navedeni splošni podatki o zavarovanju infrastrukture in celotna tabela št. 17 na strani 68 lahko razkrijejo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Presoditi pa je potrebno, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Izpodbijani del odločbe temelji na trditvi organa, da je v predmetni zadevi podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oz. podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Pooblaščenec poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
Pooblaščenec je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Pooblaščenec je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo informacije, iz katerih so razvidni načrti in analize, ki niso dokončni, temveč predstavljajo različne variante, ki so posledica več pripravljalnih faz določenega projekta. Gre za projekt, ki ga bo oz. ne bo potrdila Vlada RS, pred tem pa usoda njegove načrtovane vsebine še ni znana oz. dokončna. Gre za dokument v časovnem obdobju pred fazo potrjevanja projekta na vladi, organ pa je pri njegovi pripravi in iskanju rešitev upošteval pogled »na široko razmišljati« pri iskanju najprimernejših rešitev. V tej fazi so torej vse analize in predlogi le okvirni in se bodo (zelo verjetno) še spremenili. Z drugimi besedami, gre za podatke, ki temeljijo na ocenjenih vrednostih in variantnih rešitvah, ne gre torej za neko dokončno informacijo. Končna vsebina teh podatkov bo odvisna od končnega projekta, ki ga bo potrdila Vlada RS, pa tudi od drugih dejavnikov. Pooblaščenec ugotavlja, da je bila dokumentacija, ki je predmet presoje, nedvomno izdelana za namen »notranje rabe« in ni namenjena javnosti, zato je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen. Ob tem Pooblaščenec še opozarja, da specifika predmetne zadeve logično privede do zaključka, da v primeru spremenjenih okoliščinah (ob sprejetju oz. potrditvi končne verzije projekta na Vladi RS) ta kriterij ne bo več izpolnjen.
V nadaljevanju je Pooblaščenec za vsako informacijo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, posebej opravil škodni test in presodil, ali je pri njej izpolnjen tudi drugi pogoj iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa).
Glede informacij v zvezi s časovnim razporedom izvedbe projekta:
Priloga 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR, podatki o datumih začetka in zaključka razvoja celotnega projekta na str. 10, 11, 12 in 13;
Pooblaščenec meni, da argument organa o izjemno velikem javnem in sektorskem zanimanju ter pritisku v primeru razkritja navedenih podatkov ni utemeljen, predvsem pa ni upošteven. Organ le hipotetično ocenjuje, da bi zaradi splošnega trenda varčevanja objava terminskega plana za tako veliko javno naročilo povzročila špekulacije, katerih posledica bi lahko bil neuspeh projekta. Organ pri tem ne konkretizira slabšega položaja, v katerem naj bi se zaradi objave informacij znašel ter ob tem navaja zgolj izjemno kratke roke za izvedbo projekta. Pooblaščenec ob tem opozarja, da se mora organ že po naravi stvari zavedati, da z izvajanjem svoje dejavnosti, tudi pri načrtovanju investicijskih programov na področju računalniške infrastrukture v javnem sektorju, v javnosti in pri drugih deležnikih, lahko naleti na različne, pozitivne ali negativne, odzive. Javni uslužbenci se morajo ves čas svojega delovanja zavedati, da so v službi ljudstva, ki nima enotnih stališč, zaradi česar so določeni pritiski, ki jih lahko doživljajo, nekaj povsem pričakovanega in jih ni mogoče šteti za »motnje«, ki so pravno upoštevne pri utemeljevanju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ker gre za projekt na nivoju celotne države, pa je tudi nerazumno stališče organa o nevključitvi vseh deležnikov v njegovo pripravo. Organ bi namreč, glede na naravo projekta, moral računati s tem, da se bodo v pripravo projekta želeli vključiti tudi drugi deležniki (ministrstva in javnost) ter v skladu z načelom dobrega gospodarja ta dejavnik že vključiti pri časovnem planiranju. Z drugimi besedami, pri projektu, ki obsega toliko deležnikov, njihova zainteresiranost za časovnico izvedbe projekta ne bi smela biti ovira uspešnosti izvedbe. Organ se torej ne more upravičeno sklicevati na razlog, da zainteresirani javnosti zahtevanih informacij ne bo posredoval, ker bi to vplivalo na časovni vidik izvedbe projekta. Ob tem velja poudariti, da gre za projekt, katerega dokončno vsebino (in tudi časovnico) bo potrdila šele Vlada RS, pred tem pa njegova vsebina (tudi iz časovnega vidika) še ni dokončna. Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene informacije dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, podatki o časovni izvedbi posameznih faz projekta na str. 131, 132, 133, 134 in 135;
Argument organa v zvezi s temi informacijami je, da je terminski plan reorganizacije in centralizacije informatike v državni upravi prekrit zato, ker še ni v celoti usklajen z ministrstvi in drugimi deležniki v državni upravi ter da bi razkritje povzročilo dodatna usklajevanja, kar bi zaradi kratkih rokov ogrozilo izvedbo javnih naročil. Pooblaščenec ocenjuje, da močno oteženo usklajevanje z deležniki ne predstavlja motenj, ki so pravno upoštevne pri utemeljevanju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Kot že navedeno zgoraj, iz same narave projekta izhaja, da gre za logistično zapleteno operacijo in od organa je pričakovati, da bo oz. je zaplete pri usklajevanju med deležniki predvidel in tudi že pripravil rešitve za (potencialne) probleme zaradi (dodatnega) usklajevanja z deležniki. Navedbe organa, da bi deležniki zaradi javne objave k pogajanjem pristopili na podlagi netočnih in neaktualnih podatkov, po mnenju Pooblaščenca ne predstavljajo nerešljivega problema oz. motnje, ki bi organ pri delovanju ohromila. Organ lahko subjektom, ki so do tega upravičeni, namreč vedno posreduje ažurne in točne informacije, upoštevaje končno verzijo projekta, ki jo bo potrdila Vlada RS. Usklajevanje in dogovarjanje, tudi glede na spremenjene okoliščine, je namreč sestavni del projekta oz. je logična posledica dela, ki se ga je organ lotil in ne predstavlja nerešljive situacije, ki je organ ne bi mogel in moral vnaprej predvideti, in ki bi povzročila pravno upoštevne motnje. Organ kot potencialno škodljivo posledico sicer navaja motnje pri delovanju ključnih storitev, ki bi lahko povzročile nepopravljive posledice za delovanje centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema in države nasploh, vendar Pooblaščenec poudarja, da dodatno usklajevanje z deležniki predstavlja kvečjemu dodaten napor pri realizaciji prenove sistema. Nikakor pa ni mogoče z gotovostjo onkraj dvoma trditi, da bi dodatna usklajevanja (če in kolikor bi bila potrebna) organ ohromila v delovanju do te mere, da bi bil projekt neizveden. Ob tem Pooblaščenec ponovno poudarja, da je za končno potrditev izvedbe in vsebine projekta odgovorna Vlada RS (in ne organ), ki bo pred sprejemom morala oceniti tudi, ali so bili upoštevani interesi vseh deležnikov ter kakšne posledice bi lahko nastale zaradi morebitne neizvedbe oz. drugačne vsebine projekta. Povedano drugače, tako časovnica projekta kot njegova vsebina, se lahko (in se verjetno tudi bosta) še spreminjala pred sprejemom gradiva na Vladi RS. Organ tako, tudi z neposredovanjem zahtevanih informacij prosilcu, ne bi mogel preprečiti negativnih posledic, ki jih (sicer neupravičeno) zatrjuje. Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene dokumente dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede informacij v zvezi s finančni podatki projekta:
Priloga 15 a: obrazec zahtevka za potrditev pomoči KS in ESRR; podatki o vrednosti enote, skupni vrednosti in skupni stroški na strani 17; podatki o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških na strani 25; podatki o predvidenih stroških z DDV na strani 28; Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, podatki o oceni stroškov na str. 53, 54, 55, 56 in 67; podatki o predvidenih virih financiranja na str. 69 in 70; Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014; podatki o oceni prihranka na str. 15; podatki o višini stroškov in podatki o deležih skupnih stroškov ter oceni investicijskih stroškov na str. 26 in 27; podatki o višini sredstev virov financiranja in skupnih investicijskih stroških na str. 28, 32 in 33, podatki o višini stroškov in višini donacije EU na str. 34, podatki o ocenjeni višini investicijskih stroškov na str. 35; podatki o višini sedanje vrednosti stroškov na str. 36; podatki o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije na str. 40; Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, podatki o stroških investicije na str. 16; podatki o ocenjeni vrednosti investicije in virih financiranja na str. 26, podatki o prihrankih in stroških investicijskega projekta na str. 27; podatki o oceni celotnih stroškov na str. 52, podatki o skupnih, neupravičenih in upravičenih stroških na str. 53 in 54, podatki o virih financiranja na str. 54, podatki o oceni investicijskih stroškov na str. 55; podatki o stroških vzdrževanja na str. 60, podatki o finančnih tokovih na str. 61, podatki o izračunu finančne interne stopnje donosnosti investicije in podatki o najvišjem znesku donacije na str. 62; podatki o oceni investicijskih stroških na str. 63; podatki o prihrankih na str. 64 in 65, finančni podatki v tabelah št. 14 in 15 na str. 66; podatki o vrednostih v tabeli št. 16 na str. 67; podatki o vrednostih, predpostavkah in vplivih na skupne stroške investicije na str. 76; podatki o ocenjeni vrednosti na str. 78;
Pooblaščenec ne more slediti argumentu organa, da bi ob razkritju dodeljenih sredstev za posamezno finančno postavko (npr. postavko »promocija DRO«) zainteresirani ponudniki v postopku javnega naročanja dobili »signal«, koliko sredstev je na voljo, kar bi vodilo v prirejanje višine ponudb (vsi ponudniki bi umetno dvignili ceno do višine sredstev, s katerimi organ razpolaga). Organ je namreč jasno povedal, da predvidenih sredstev ne bo razdelil z enim javnim naročilom, kar je tudi logično, saj gre za mnoštvo (pod)postavk oz. opremo in storitve, ki v zahtevanih dokumentih niso tako določno specificirane, da bi posredovanje teh informacij omogočilo potencialnim ponudnikom prirejanje ponudb in posledično nezmožnost organa uspešno izvesti postopke javnega naročanja. Informacije, ki so predmet presoje, ob tem predstavljajo le neko oceno, okvirna finančna sredstva (ki še niso ne potrjena ne zagotovljena), ki pa tudi ne omogočajo prav nobenih zaključkov glede specifikacije in pogojev posameznega javnega naročila, ki bo šele izvedeno. Posledično ni mogoče z gotovostjo onkraj dvoma trditi, bi bil organ ohromljen v smislu nezmožnosti izvedbe postopkov javnih naročil oz. da pri tem ne bi mogel ravnati kot dober gospodar in v skladu z načelom ekonomičnosti opraviti izbora najboljšega ponudnika. Nadalje je organ na ogledu in camera jasno izrazil voljo, da se lahko razkrijejo skupne vrednosti projekta na straneh 53, 54, 55, 56, 67, 69, 70 v dokumentu Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, skupne vrednosti oz. zneski na straneh 26 in 32 (tabela št. 9), 33 (zadnja postavka tabele), 34 (podatka o diskontiranemu in nediskontiranemu skupnemu znesku), 35 (tabela št. 11.), 36 (diskontirana ocena skupnih stroškov v stalnih cenah), 40 (zadnja postavka tabele št. 14) v dokumentu Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014 in skupne vrednosti na straneh 16, 26 (tabela št. 2), 27 (tabelo št. 3), 52 (skupna cena), 53 (tabela št. 6), 54, 55 (tabeli št. 7. in 8.), 62 (podatek o udeležbi EU), 63 (tabela št. 13), 76 (tabela št. 22) in 78 v dokumentu Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014. V skladu z zgoraj navedenim in po načelu a minori ad maius razkritja sumarnih podatkov v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot vzrok za pravno upoštevne motnje. Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokumenti ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene dokumente dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014, podatki o ciljnih stroških na str. 4, tabela in podatki o ciljnih stroških in predvidenih prihrankih na str. 104, podatki o potencialnih letnih prihrankih, ciljnih stroških in strukturi stroškov na str. 106, 107, 108, 110, 115, 116, 117, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128 in 129;
Pooblaščenec meni, da argument organa, da bi razkritje teh podatkov pred potrditvijo na Vladi RS lahko povzročilo nepotrebne špekulacije pri organih in posledično, zaradi odpora drugih organov, ogrozilo višino možnega prihranka, ni utemeljen. Organ le pavšalno navede, da gre za projekt, ki obsega reorganizacijo informatike pri skupaj nekaj manj kot 100 organih z zelo različnimi specifikami in potrebami, kar zahteva dolgotrajna usklajevanja, zaradi česar bi razkritje zahtevanih podatkov povečalo tveganje za neuspeh teh usklajevanj in s tem višino doseženih prihrankov. Kot že navedeno zgoraj, morajo biti tovrstni pritiski za organ nekaj pričakovanega in jih ni mogoče šteti kot nedovoljene »motnje«, ki so pravno upoštevne pri utemeljevanju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega velja opozoriti, da gre za podatke, ki temeljijo na ocenjenih vrednostih (gre za ocenjene vrednosti ciljnih stroškov, predvidene prihranke in oceno strukture stroškov), ne gre torej za neko dokončno informacijo. Končna vsebina teh podatkov bo odvisna od končnega projekta, ki ga bo potrdila Vlada RS, pa tudi od drugih dejavnikov (dejanski stroški bodo odvisni od dejanskih razmer na trgu v času izvedbe projekta, od dejansko razpoložljivih sredstev v proračunu za ta namen,..). Pooblaščenec tako meni, da razkritje zgolj ocenjenih vrednosti ne more dejansko povzročiti špekulacij na trgu in negativno vplivati na višino možnega prihranka. Poleg tega velja opozoriti, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so, upoštevaje 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, javni ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ (ki pa v konkretnem primeru ni podana). Pooblaščenec namreč ponovno poudarja, da gre pri izjemi po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ za zelo strog škodni test, ki pa zaradi pavšalnih navedb organa v konkretnem primeru ne more privesti do sklepa, da bi razkritje v tem delu zahtevanih informacij resno ogrozilo proces odločanja organa (ga ohromilo). Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene informacije dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede informacij v zvezi s podatki o predvidenem presežku delavcev:
Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi, z dne 25. 4. 2014 - podatki o številu delavcev, ki bodo izvajali državno informatiko na str. 4; podatki o trenutnem in ciljnem številu zaposlenih v državni informatiki na str. 98; Organ je opravil analizo IKT kadrov v celotni državni upravi in ugotovil, da bi zadostovalo vidno manjše število ljudi. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za resnično predviden bistveno večji delež zmanjševanja zaposlenih znotraj enega poklica od siceršnjih splošnih navedb o varčevanju, ki jih za celotno javno upravo napoveduje Vlada oz. Ministrstvo za finance. Vendar je treba opozoriti, da gre le za ocenjeno število zmanjšanja zaposlenih, ki ga je pripravil organ, ti zaposleni pa v projektu niso navedeni ne poimensko, ne po posameznih organih. Povedano drugače, iz informacije, ki je predmet presoje, ni razvidno, niti o katerih delavcih je govora, niti na katerih delovnih mestih, niti pri katerih konkretnih organih so ti delavci zaposleni. Pooblaščenec zato meni, da niso utemeljene navedbe organa, da bi se ti delavci lahko prepoznali in ne bi več želeli sodelovati z njim. Prav tako velja opozoriti, da gre le za oceno zmanjšanja števila delavcev, s katerimi se lahko opravljajo dela na predvidenih delih na področju informatike, ni pa organ pristojen oceniti, ali je te delavce, v okviru organov, kjer so zaposleni, možno npr. razporediti na druga dela oz. druga delovna mesta pri drugih organih. To pomeni, da tudi ugotovitev, da je na določenem področju presežno število delavcev, ne pomeni avtomatično, da bodo ti delavci izgubili zaposlitev. Poudariti namreč velja, da delavci, ki v okviru javnega sektorja opravljajo dela na tem področju, nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi z organom, ampak neposredno s tistim organom javnega sektorja (npr. z drugim ministrstvom), kjer delo opravljajo. Organ sicer lahko, v okviru projekta, poda oceno o tem, koliko delavcev zadostuje za izvajanje del na tem področju, vendar morebitne odločitve o zmanjšanju števila zaposlenih in morebitnih odpovedih konkretnih pogodb o zaposlitvi ne bodo v njegovi pristojnosti. Prav tako velja opozoriti, da bi v primeru, ko bi prišlo do odločitve o zmanjšanju večjega števila delavcev, že po zakonu bilo treba vključiti tudi reprezentativne sindikate, zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani in javnosti nedostopni. Že iz tega razloga razkritje zahtevanih podatkov ne more imeti škodljivih posledic, ki jih zatrjuje organ.
Pooblaščenec je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene informacije dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede informacij v zvezi s tehničnimi podatki:
Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", dokument identifikacije investicijskega projekta, z dne 1. 7. 2014, podatki o konfiguraciji opreme na str. 39, podatki o izhodiščnih in načrtovanih vrednostih na str. 72 in 73; Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", predinvesticijska zasnova, z dne 4. 7. 2014, podatki o izhodiščnem stanju in načrtovanih vrednostih na str. 37; Projekt "Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, tehnični podatki o nabavi procesnih virov na str. 41, 42, 43, 47, 48 in 50; podatki o izhodiščnem stanju in načrtovani vrednosti na str. 68;
Pooblaščenec primarno poudarja, da je organ na ogledu in camera jasno izrazil voljo, da se vsi zgoraj navedeni tehnični podatki lahko razkrijejo prosilcu. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da gre za skupne (splošne) podatke, poznavanje katerih samo po sebi ne predstavlja nevarnosti za nacionalno varnost, niti ne omogoča sklepanja na sedanjo opremo. Pravno upoštevne motnje v delovanju organa zaradi razkritja teh informacij torej ne morejo nastati. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, Pooblaščenec v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokumenti ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene informacije dolžan posredovati prosilcu. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
"Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka - DRO", investicijski program s študijo izvedbe, z dne 8. 8. 2014, tehnični podatki o nabavi procesnih virov na str. 45;
Pooblaščenec ugotavlja, da navedena specifikacija za strojne varnostne module za hrambo novo izdanih korenskih potrdil SIGOV-CA oz. SIGEN-CA predstavlja konkreten podatek o zavarovanju kritične državne informacijske infrastrukture, na kateri temelji medsebojna avtentikacija številnih ključnih informacijskih rešitev v državni upravi. Razkrivanje navedenih podrobnosti bi olajšalo specifične napade na to infrastrukturo. V praksi so se že pojavljali primeri napadov na ključne overitelje digitalnih certifikatov. Tako sta bila leta 2011 zabeležena dva napada na komercialna overitelja DigiNotar oz. Comodo, preko katerih naj bi (domnevno) s strani Irana vodeni storilci pridobili lažne kopije certifikatov za domene popularnih spletnih storitev. Podobno je bila l. 2012 objavljena vest, da naj bi (spet domnevno) ameriška vlada z izkoriščanjem varnostne pomanjkljivosti v nekaterih starejših Microsoftovih certifikatih okužila več ključnih Iranskih računalnikov z na videz veljavno podpisanimi, a lažnimi popravki za okolje Microsoft Windows. Tovrstni napadi kažejo na izjemno škodo, ki lahko nastopi v primeru kompromitiranja krovnih državnih certifikatov, in seveda zato ustrezno potrebo, da ti ostanejo tajni. Glede na pomembnost te infrastrukture bi razkritje po prepričanju Pooblaščenca lahko povzročilo motnje v delovanju organa. V zvezi s temi informacijami sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij je podana. Prosilec se v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij in ker v tem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je Pooblaščenec v zvezi s temi informacijami izvedel test prevladujočega javnega interesa.
Prosilec navaja, da gre za centralni informacijsko komunikacijski sistem za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki med drugim upravlja tudi z občutljivimi osebnimi podatki državljanov, zato je v interesu javnosti da je seznanjena s predvidenimi tehničnimi in drugimi rešitvami varovanja omenjenih podatkov. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oz. izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nedostopnostjo informacije. Javni interes za razkritje je npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Bistvo presoje testa javnega interesa je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je javni interes za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec okoliščin za razkritje zahtevanih podatkov v javnem interesu ni izkazal, zaznal pa jih ni niti Pooblaščenec. Ni namreč mogoče slediti prosilcu, da je zahtevane informacije treba razkriti iz razloga, ker gre za centralni informacijsko komunikacijski sistem za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki med drugim upravlja tudi z občutljivimi osebnimi podatki državljanov. Ravno iz razloga, ker gre za sistem, ki upravlja tudi z občutljivimi osebnimi podatki, morajo biti njegove tehnične značilnosti varovane. V konkretnem primeru je javni interes izražen ravno v varovanju teh občutljivih osebnih podatkov in v zagotovitvi, da bo sistem, po katerem se izmenjujejo, tehnično zaščiten in nepooblaščenim osebam nedostopen. Po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru tako ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je zahtevane podatke treba razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti.
Pooblaščenec je zato zaključil, da je izvedeni test tehtanja pripeljal do zaključka, da ni podan prevladujoč javni interes za razkritje specifikacije infrastrukture za zavarovanje korenskih potrdil SIGOV-CA oz. SIGEN-CA, v razmerju do interesa varovanja izjeme notranjega delovanja, zaradi katere so ti podatki označeni kot izjema po 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Posledično je Pooblaščenec, v skladu z 248. čl. ZUP, pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede varovanih osebnih podatkov:
Prosilec izpodbijane odločbe sicer ne napada v delu, kjer so v dokumentih prekriti varovani osebni podatki, vendar je Pooblaščenec, ki mora na kršitve materialnega prava paziti po uradni dolžnosti, presojal, ali je organ, prekril vse varovane osebne podatke, v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. čl. ZVOP-1. Iz navedenih določb kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Že iz določbe 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo ime, priimek, telefonsko številko in elektronski naslov (ki sta javno objavljena in namenjena zunanji rabi) javnih uslužbencev. V skladu s 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne predstavljajo izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je dostop do teh informacij dopusten.
Dokumenti, ki so predmet presoje, pa poleg zgoraj navedenih podatkov vsebujejo tudi ime, priimek, telefonsko številko in elektronski naslov oseb, ki niso javni uslužbenci, telefonsko številko in elektronski naslov javnih uslužbencev, ki nista javno objavljena in namenjena zunanji rabi. V skladu z navedeno določbo 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Pooblaščenec ob tem ni zasledil pravne podlage, ki bi dopuščala javno objavo teh podatkov, zato jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente pred posredovanjem prosilcu anonimizirati, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka