Prosilec - Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do pogodb, ki jih je na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, sklenil organ. Organ je pogodbe prosilki posredoval, vendar je na njih prekril tudi naslove stanovanj, za katere so bile sklenjene najemne pogodbe. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo s tem, ko je odločil, da gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, ker je ocenil, da ni mogoč t. i. delni dostop do vlog prosilcev za dodelitev točno določenega stanovanja oz. lokacije.

ODLOČBA:

Številka: 090-89/2014/2
Datum: 27. 6. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), prvega odstavka 252. člena ZUP in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ___________, ki jo zastopa odvetnik ...(v nadaljevanju: prosilka), z dne 8. 4. 2014, zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 36-2306/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se delno ugodi. 2. do vključno 17. tč. II. točke izreka in III. točka izreka odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, št. 36-2306/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, se odpravijo in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
-    dokumenta, ki ga je organ označil s št. 3631-2611/13, pri čemer mora prekriti naslov posameznika, rojstni datum, podpis in besedilo, ki sledi besedilu »Prosil bi vas blizu Polja ker«, do konca povedi;
-    dokumenta, ki ga je organ označil s št. 3631-2855/13, pri čemer mora prekriti naslov in podpis posameznika ter prvih pet besed v zadnji povedi;
-    dokumenta, ki ga je organ označil s št. 3631-3224/13, pri čemer mora prekriti naslov in podpis posameznice ter v drugem odstavku besedilo, ki sledi besedilu »Ker sem kot« do vključno besedilo v drugem oklepaju, in zadnji dve besedi prve povedi, v tretjem odstavku v prvi povedi besedilo od podpičja do konca povedi in besedilo od besedila »Z dodelitvijo stanovanja v navedenem območju, bi tako« do konca odstavka;
-    dokumenta, ki ga je organ označil s št. 3631-2175/13, pri čemer mora prekriti naslov, telefonsko številko in podpis posameznice ter v prvem odstavku prvo poved in v drugem odstavku prvo poved in besedilo, ki v drugi povedi sledi predzadnji vejici, do konca te povedi;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom …., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom …., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom …., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnikom ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje;
-    najemne pogodbe, sklenjene z najemnico ..., pri čemer mora prekriti naslov, EMŠO in davčno številko najemnice ter v drugem odstavku 6. člena najemne pogodbe ime, priimek in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnice še uporabljale stanovanje.

2.    V preostalih delih (to je glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti) se pritožba prosilke zavrne.

3.    Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 20. 2. 2014 na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopij sklenjenih najemnih pogodb za neprofitna stanovanja za vseh 39 prosilcev oziroma strank, ki so v zvezi s 15. javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim dne 15. 12. 2012, na čakalni listi pred njo, ki je na 40. mestu, in vloge teh prosilcev za dodelitev točno določenih stanovanj oziroma lokacij.

Organ je z odločbo št. 36-2306/2014-3209 z dne 18. 3. 2014 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval 16 najemnih pogodb, pri čemer je v vsaki od pogodb prekril naslov stanovanja, ki je predmet pogodbe, naslov, EMŠO in davčno številko najemnika ter imena, priimke in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje skupaj z njim (v II. točki izreka izpodbijane odločbe je sicer zapisal samo »pri čemer so … prekriti osebni podatki«). V obrazložitvi je navedel, da je podatek o dodelitvi neprofitnega stanovanja (ne pa tudi podatek o naslovu neprofitnega stanovanja) smiseln samo v kombinaciji s podatkom o tem, kdo je upravičenec oziroma najemnik. Ker gre za podatke o javnih sredstvih, je prosilki razkril imena in priimke najemnikov, ne pa tudi njihovih naslovov, EMŠO in davčnih številk, imen, priimkov in EMŠO družinskih članov ter naslova stanovanja, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, ker ti podatki niso v nobeni zvezi s porabo občinskih sredstev in izpolnjevanjem pogojev in meril iz javnega razpisa. Del prosilkine zahteve, ki se nanaša na vloge najemnikov za določitev točno določenega stanovanja, je s III. tč. izreka izpodbijane odločbe organ v celoti zavrnil. Presojal je možnost delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, vendar je ugotovil, da ta ni mogoč zaradi tesnega prepletanja varovanih (podatki o sorodstvenih razmerjih, socialnem in finančnem stanju, delovnem mestu, varstvu in šolanju otrok, razmerah v družini in podobno) in nevarovanih informacij, pri čemer nevarovane informacije predstavljajo veliko večino vsebine teh vlog.

Prosilka je 4. 4. 2014 pri organu na zapisnik vložila pritožbo, v kateri je želela, da Pooblaščenec preveri regularnost izpodbijane odločbe. Menila je, da nimajo vsi ljudje enakih možnosti, ker naj bi se le nekaterim ugodilo, ko zaprosijo za drugo stanovanje, in da je zaradi dolgoletnih zapletov z organom, na nek način kaznovana. Nadalje je navedla, da se s tem krši ustavni zakon – enakost pred zakonom, ker se glede liste A in B ne omogoča vsem enakih možnosti (tistim, ki so uvrščeni na listo B, naj bi zakon omogočal večjo kvadraturo stanovanj in posledično boljša stanovanja na boljših lokacijah). Pritožbo je dne 9. 4. 2014 po odvetniku dopolnila. Navedla je, da odločbo organa izpodbija v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov ter Pooblaščencu predlagala, da izpodbijano odločbo odpravi v 2. alineji III. točke izreka in organu naloži, da ji posreduje vloge prosilcev za dodelitev točno določenih stanovanj in da ji povrne stroške pritožbenega postopka. Prosilka je v pritožbi navedla razloge, iz katerih je zahtevala dostop do zahtevanih dokumentov in zatrjevala, da so lokacije stanovanj in zaprosila najemnikov za točno določene lokacije oziroma stanovanja informacije javnega značaja, saj se nanašajo na dodelitev stanovanj, ki so premoženje lokalne skupnosti. Lokacije stanovanj naj bi kazale na pravilnost in zakonitost ravnanja organa, saj naj bi se iz teh podatkov lahko ugotovilo, ali organ vse upravičence obravnava enakopravno. Prosilka namreč meni, da ji organ s prekoračitvijo diskrecijske pravice pri odločanju o dodelitvi stanovanja krati pravico do enakosti in enakega varstva pravic. Organ se po mnenju prosilke ni skliceval na 6. člen ZDIJZ, ampak na to, da bi razkritje vlog prosilcev in točnih lokacij stanovanj ogrozil konkretne lastnosti in razmerja prosilcev in njihovih družinskih članov. Prosilka je menila, da bi ji moral organ pojasniti vsaj, koliko prosilcem je ugodil v njihovih zahtevah za dodelitev stanovanja na točno določeni lokaciji, če že vsebine njihovih vlog noče razkriti. Prosilka je želela, da ji organ dodeli stanovanje v bolj primernem socialnem okolju. Na podlagi 116. člena ZUP je zahtevala povrnitev stroškov postopka po stroškovniku, ki ga je navedel odvetnik.

Pooblaščenec je 17. 4. 2014 od organa prejel pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, skupaj s fotokopijami 16 pogodb (kot jih je organ posredoval prosilki (s prekritimi podatki) in izvirnikov (brez prekritih podatkov) ter 4 vloge najemnikov, ki se nanašajo na njihove prošnje za dodelitev točno določenega stanovanja oziroma lokacije.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo št. 36-2306/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, izpodbija v naslednjih zavrnilnih delih:
-    tistih, ki se nanašajo na naslove stanovanj, ki so predmet najemnih pogodb;
-    2. alinejo III. točke izreka (torej glede vlog najemnikov za dodelitev točno določenih stanovanj oziroma lokacij, v celoti).

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, da zahtevane najemne pogodbe predstavljajo informacije javnega značaja, iz katerih je treba izločiti varovane osebne podatke (naslov, EMŠO, davčna št. najemnika ter imena, priimke in EMŠO oseb, ki bodo poleg najemnika še uporabljale stanovanje). Je pa sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do naslovov stanovanj, ki so predmet najemnih pogodb (in te podatke z uporabo instituta delnega dostopa prekril), in ko je zavrnil dostop do celotnih vlog najemnikov za dodelitev točno določenih stanovanj oziroma lokacij (ker je ocenil, da uporaba instituta delnega dostopa sploh ni mogoča).

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v zvezi z naslovi stanovanj, ki so predmet najemnih pogodb, napačno uporabil materialno pravo (3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ZVOP-1), na katero je oprl svojo odločitev, poleg tega pa izrek izpodbijane odločbe v tem delu ni dovolj določen, da bi bil izvršljiv (navedeno je zgolj, da se prekrijejo osebni podatki – ne pa tudi kateri). Naslovi stanovanj, ki so v lasti organa (oziroma občine), v kontekstu oddajanja teh stanovanj v najem (torej naslovi stanovanj, ki so predmet pogodbe o oddaji v najem) ne morejo biti varovani osebni podatki posameznikov, ki so z občino sklenili pogodbo o najemu teh stanovanj. V tem kontekstu je varovan osebni podatek vsekakor naslov prebivališča posameznika, ne pa tudi naslov stanovanja, ki je v lasti organa (oziroma občine) in glede katerega je posameznik, na podlagi odločitve organa, da je upravičen do sklenitve najemne pogodbe za takšno stanovanje, sklenil pogodbo o najemu tega stanovanja. Ne gre torej za varovan osebni podatek, ampak gre za podatek o porabi javnih sredstev – podatek o tem, kdo je upravičenec do najema točno določenega stanovanja, ki je v lasti organa (oziroma občine), in po kakšni ceni. Iz naslova stanovanja v lasti organa (oziroma občine) in pogojev pogodbe o najemu, sicer lahko posredno sklepamo, da najemnik v tem stanovanju tudi živi, vendar pa sam podatek o naslovu stanovanja, skupaj z imenom in priimkom najemnika, tega podatka ne razkriva – nanj lahko zgolj sklepamo. Kot že navedeno, pa podatek o naslovu stanovanja, skupaj s podatkom o najemniku, razkriva porabo javnih sredstev, torej podatek o tem, komu po določeni (neprofitni) ceni organ oddaja svoje premoženje v najem. V tem primeru z razkritjem naslovov stanovanj, ki so predmet zahtevanih najemnih pogodb, ne more priti do kršitve varstva osebnih podatkov (3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ker je treba uporabiti določbo 1. al. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona dostop vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v delu, ki se nanaša na najemne pogodbe, napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil, in ker je z nedoločnostjo izreka v tem delu prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP in prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu (2. do vključno 17. tč. II. točke izreka in 1. al. III. točke izreka) izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 15. do 20. al. 1. tč. izreka in 2. tč. izreka te odločbe.

Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da je organ zmotno ugotovil dejansko stanje v zvezi s štirimi vlogami prosilcev za dodelitev točno določenih stanovanj oziroma lokacij. Zmotno je namreč ugotovil, da uporaba instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ni mogoča. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe gre sklepati, da je organ izhajal iz predpostavke »nič ni javno, razen tega, kar je«, čeprav bi moral izhajati iz ravno obratne predpostavke »vse je javno, razen tega, kar ni«. Tak miselni proces je organ pripeljal do zmotne ugotovitve, da je preplet varovanih osebnih podatkov in nevarovanih osebnih podatkov tako intenziven, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost in hkrati ohraniti smiselnost posredovanja dokumentov. Odločil je namreč, da so javni le podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, ne pa (kot bi moral), da so javni vsi podatki, razen osebnih podatkov, pa še to le razen tistih, ki ne pomenijo hkrati porabe javnih sredstev, in da se enih in drugih podatkov z uporabo instituta delnega dostopa ne da ločiti. To ne drži. Pooblaščenec je zato, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odpravil 2. al. III. točke izreka izpodbijane odločbe organa in to pomanjkljivost odpravil sam.

Pooblaščenec se je z vpogledom v štiri vloge prosilcev, ki mu jih je posredoval organ, prepričal, da te v celoti predstavljajo informacije javnega značaja (organ jih je pridobil od drugih oseb (vlagateljev), v okviru svojih pristojnosti (odločanje o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem na podlagi javnega razpisa) in z njimi očitno razpolaga v materializirani obliki). Vendar pa te vloge vsebujejo tudi nekatere osebne podatke, glede katerih je treba uporabiti določbo 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in dostop zavrniti, ni pa mogoče hkrati uporabiti izjeme od varstva osebnih podatkov po 1. al. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, glede katerih bi se dostop vseeno dovolil. Takšni varovani osebni podatki so: naslovi (razen naslova organa), datum rojstva, podatki o (ne)obstoju otrok ali zakoncev vlagateljev, podatki o (ne)zaposlitvi, o tem, kateri vrtec ali šolo obiskujejo otroci vlagateljev, in nekatere druge osebne okoliščine vlagateljev, ki jih ti navajajo kot razloge za upravičenost svoje prošnje. Drugi podatki v vlogah predstavljajo podatke, povezane s porabo javnih sredstev, saj gre za prošnje za dodelitev točno določenega stanovanja (oziroma stanovanja na določeni lokaciji) v najem za neprofitno ceno – gre torej za vprašanje dodelitve pravice do najema stanovanja (ki je v lasti organa (oziroma občine) in glede katerega je organ razpisal javni natečaj za najem) po neprofitni ceni, torej nižji ceni od tržne.

Pooblaščenec je z vpogledom v vloge ugotovil, da je varovane osebne podatke mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Institut delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ pomeni, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) bi tudi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Po izrecni določbi 1. al. prvega odstavka 21. člena Uredbe se, kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ki se nahaja v fizični obliki, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih informacij, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to, se po drugem odstavku 21. člena Uredbe šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih vlog ugotovil, da je delni dostop mogoč, saj s fizičnim prekritjem zgoraj navedenih varovanih osebnih podatkov, teh ni več mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu, ne glede na to, da imena in priimki vlagateljev ostajajo dostopni javnosti, saj gre (kot pojasnjeno zgoraj) za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Organ je torej na štirih vlogah (ki jih je sam označil s številkami 3631-2611/13, 3631-3224/13, 3631-2175/13 in 3631-2855/13) dolžan prekriti varovane osebne podatke, ki se nanašajo na posameznike in so opredeljeni v 1. do vključno 4. alineji 1. točke izreka te odločbe. Organ lahko to stori na primer tako, da na fotokopijah vlog varovane osebne podatke prebarva s temnim prekrivnim flomastrom ali belim prekrivnim korektorjem ali jih prelepi z neprosojnim papirjem, napravi novo fotokopijo (na kateri varovani osebni podatki niso vidni) in jo posreduje prosilki.

Ostale pritožbene navedbe prosilke (glede razlogov, iz katerih je zahtevala dostop do informacij javnega značaja, domnevna neskladnost predpisov z ustavo in navedbe, ki se nanašajo na postopek dodelitve konkretnega stanovanja v najem prosilki) v tem postopku niso pravno relevantne.

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na naslove stanovanj, ki so predmet najemnih pogodb, in v delu, ki se nanaša na vloge prosilcev za dodelitev točno določenega stanovanja oz. lokacije v najem, utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, oziroma prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, v teh delih izpodbijano odločbo organa odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je glede varovanih osebnih podatkov in drugih navedb) je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena  ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s 113.  členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen namreč določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- UPB5; v nadaljevanju: ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                                          
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka Pooblaščenca                               

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka