Prosilec - Ministrstvo za zdravje
+ -Številka: 090-211/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke v zvezi s sledečimi vprašanji; Ali ima Dragan Terzič dr. med koncesijo za izvajanje pregledov in izvedeniška mnenja? Na katerem naslovu in v katerih prostorih izvaja te preglede in piše mnenja? Kdaj izvaja preglede in izvedeniška mnenja? Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker informacije, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki oz. organ z njimi ne razpolaga. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da vztraja pri zahtevi iz enakih razlogov, zaradi katerih je bila vložena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da je prosilec v enem delu zahtevane informacije že prejel, v drugem delu pa organ z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami ne razpolaga.ODLOČBA:Številka: 090-211/2014/3
Datum: 23. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 14. 8. 2014, št. 090-32/2014-4, Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 9. 7. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval sledeče podatke:
I. Ali ima Dragan Terzič dr. med koncesijo za izvajanje pregledov in izvedeniška mnenja ?
II. Na katerem naslovu in v katerih prostorih izvaja te preglede in piše mnenja?
III. Kdaj izvaja preglede in izvedeniška mnenja – njegov urnik? Od kdaj do kdaj? Ob katerih dnevih?
Organ je dne 30. 7. z dopisom št. 090-32/2014/2 prosilcu pojasnil, da so sodni izvedenci osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj. Na podlagi vloge jih imenuje oz. uvrsti na seznam sodnih izvedencev Ministrstvo za pravosodje, Sektor za pravosodno upravo. Nadalje je navedel kontaktne podatke slednje institucije in dodal, da je po javno dostopnih podatkih na seznamu izvedencev za področje psihiatrije tudi Dragan Terzič, Kranerjeva 9, 1000 Ljubljana.
Prosilec je dne 11. 8. 2014 na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem je izrazil nestrinjanje z zgoraj navedenim dopisom organa in podrobno obrazložil razloge, zaradi katerih je podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je zgoraj navedeni dopis prosilca, v skladu s 4. odst. 25. čl. ZDIJZ, obravnaval kot pritožbo in jo posredoval organu z alternativnim pozivom, da bodisi v roku treh delovnih dni odloči o pritožbi prosilca in mu posreduje zahtevane informacije javnega značaja oz., da v primeru zavrnitve ali delne zavrnitve izda odločbo, bodisi po opravljenem preizkusu pritožbe, v primeru nespremenjene odločitve, pritožbo nemudoma odstopi v reševanje Pooblaščencu.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-32/2014-4, z dne 14. 8. 2014, zavrnil, ker informacije, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki oz. organ z njimi ne razpolaga. V obrazložitvi navaja, da je uradna oseba organa obstoj v vlogi navedene dokumentacije najprej preverila v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo področje podeljevanja koncesij. Pri tem je uradna oseba ugotovila, da takšen dokument ne obstaja oz. ga organ nima, ker ne podeljuje koncesij za izvajanje pregledov in izdajanje izvedeniških mnenj, pač pa to področje sodi pod pristojnost Ministrstva za pravosodje. Zato organ ne razpolaga z dokumentom, v katerem so navedeni naslov izvajanja pregledov in podajanja izvedeniških mnenj ter urnik pregledov.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 25. 8. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja enako dejansko podlago, kot v zahtevi in podaja dodatno vprašanje, in sicer: Ali ima Dragan Terzič dr. med, dovoljenje organa, da med svojim rednim delovnim časom v Psihiatrični kliniki opravlja izvedenske preglede in za to dobi posebej plačano?
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-32/2014/7, z dne 11. 9. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Istega dne je organ prosilcu z dopisom št. 090-32/2014/6 odgovoril na dodatno vprašanje, postavljeno v pritožbi. Navaja, da Dragan Terzič dr. med. navedenega dovoljenja organa nima in ga tudi ne more imeti, ker bi bilo takšno dovoljenje nezakonito.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za zdravje, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 40. čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1), ki določa, da so naloge Ministrstva za zdravje na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Presoja zahteve v obliki vprašanj v skladu z načelom prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ):
Organ navaja, da odgovori na vprašanja ne predstavljajo informacije javnega značaja in da je bila podlaga za podane odgovore zgolj v želji pomagati prosilcu. Iz zgoraj navedene opredelitve informacije javnega značaja izhaja, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, pravna mnenja, komentarji in analize ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ v skladu z določili ZDIJZ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga, saj se dolžnost posredovanja informacij nanaša samo na tako imenovane 'surove', neobdelane informacije. Organ torej strictu sensu nima dolžnosti prosilcu odgovarjati na vprašanja in mu dajati pojasnil.
Seveda pa ni mogoče zahtevati od prosilca, da natančno označi dokument, ki vsebuje želeno informacijo javnega značaja, ampak zadostuje označba informacije po vsebini, ki organu omogoča prepoznavo in določljivost dokumenta, ki želeno informacijo vsebuje. Zahteve prosilcev je potrebno obravnavati v skladu z ratio legis ZDIJZ oz. v skladu z namenom zagotovitve javnosti in odprtosti (transparentnosti) delovanja organov. To pomeni, da mora organ v primeru, ko je zahteva postavljena v obliki vprašanj, ugotoviti, ali se morda odgovor na vprašanje nahaja v dokumentu, s katerim organ razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ sicer nepravilno tolmačil 4. čl. ZDIJZ, a je kljub temu v postopku ravnal pravilno in zakonito.
Glede tč. I zahteve prosilca:
Organ je z dopisom z dne 30. 7. 090-32/2014/2 prosilcu posredoval informacije, vsebovane v tej točki zahteve. Seznam sodnih izvedencev je javno dostopen (spletna povezava: http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29/C12569DD0037C256C1256AB20040A476?OpenDocument). Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec prejel zahtevano informacijo. Zato je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito in je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede tč. II in III zahteve prosilca:
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V izpodbijani odločbi je organ namreč navedel, da s temi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da organ vodi elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva s pomočjo programske opreme Lotus Notes, ki omogoča natančen celostni pregled nad vsemi dokumenti, s katerimi organ razpolaga v elektronski obliki. Ob vpogledu v navedeni sistem organ zahtevane dokumentacije ni našel. Organ je preveril obstoj zahtevane dokumentacije tudi pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo področje podeljevanja koncesij. Organ dokumenta nima, ker ne podeljuje koncesij za izvajanje pregledov in izdajanje izvedenskih mnenj, pač pa to področje sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje. Zato organ ne razpolaga z dokumentom, v katerem so navedeni naslov izvajanja pregledov in podajanja izvedenskih mnenj ter urnik pregledov. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, tudi v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka