Prosilec - Okrožno sodišče na Ptuju
+ -Številka: 090-209/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval odgovore na 3 vprašanja. Organ je delno prosilcu odgovoril, delno pa zahtevo prosilca zavrnil, ker ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili odgovori na vprašanja prosilca razvidni, in torej ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA:Številka: 090-209/2014/4
Datum: 30. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _______________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 8. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Su 305/2014 z dne 1. 8. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 17. 8. 2014 zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Su 305/2014 z dne 1. 8. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 16. 6. 2014 od organa zahteval odgovore na naslednja vprašanja:
1. Koliko sodnih postopkov je v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 vodil in zaključil organ in koliko izmed teh obravnav se je snemalo (to je vodilo neposredni zapis izjav soudeležencev v postopku)?
a) oz. dopolnilno pojasnilo, zakaj in iz katerih razlogov se ne vodi statistika in evidenca sodnikov, ki nameščene elektronike ne uporabljajo in dražijo in zavlačujejo sodne postopke v škodo države in davkoplačevalcev?
2. Iz katerih pravno in materialno opravičljivih razlogov posamezniki ne uporabljajo instalirane elektronike in s tem kršijo ustavno pravico enakosti v odnosu na druge, ki snemajo, in sočasno z neuporabo zlorabijo namensko EU-investicijo in sporazum, da se dela po enotnih EU normativih demokratičnega in poštenega sodstva?
3. S kakšnim pravnim in materialnim interesom sodniki pri utemeljevanju svojih odločitev od junija 1991 dalje naklepno lažejo slovenski in svetovni javnosti na škodo zdravja in življenja obsojenih oseb, da je v zaporih zagotovljena 24-urna oskrba in zdravniško varstvo obsojenih državljanov?
Organ je 16. 7. 2014 prosilcu posredoval dopis, v katerem je navedel statistične podatke o številu rešenih in nerešenih zadev v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013, in sicer posebej za vsako sodišče Sodnega okrožja Ptuj. V dopisu je organ še pojasnil, da ne razpolaga s podatki o tem, koliko obravnav se je snemalo, saj se navedena statistika vodi pri Ministrstvu za pravosodje.
Prosilec je dne 30. 7. 2014 na dopis odgovoril, da ni bilo odgovorjeno na njegova vprašanja iz 1.a), 2. in 3. točke, medtem ko je bilo na njegovo vprašanje iz 1. točke odgovorjeno le delno.
Dne 1. 8. 2014 je organ izdal odločbo št. Su 305/2014, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na postavljena vprašanja, ne razpolaga.
Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 17. 8. 2014 pritožil in navedel, da organ z zahtevanimi dokumenti zagotovo razpolaga.
Organ po prejemu prosilčeve pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 9. 9. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 16. 9. 2014 pridobil dodatna pojasnila Ministrstva za pravosodje glede vodenja evidence zvočnih snemanj narokov in glavnih obravnav na sodiščih.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je prosilcu delno odgovoril na vprašanje iz 1. točke njegove zahteve, saj mu je dne 16. 7. 2014 posredoval statistične podatke o številu rešenih in nerešenih zadev v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013, in sicer posebej za vsako sodišče Sodnega okrožja Ptuj. Pooblaščenec zato ugotavlja, da ta del zahteve prosilca oz. odgovor nanj ni predmet tega pritožbenega postopka.
Predmet tega pritožbenega postopka so tako dokumenti, iz katerih so razvidni odgovori na vprašanja iz 1.a), 2. in 3. točke zahteve prosilca ter dokument, iz katerega je razviden odgovor na vprašanje, koliko obravnav iz zadev, ki jih je v letih 2009 do 2013 vodil in zaključil organ, se je snemalo. Pooblaščenec je zato v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilcu moral omogočiti dostop do navedenih dokumentov. V zvezi s tem je Pooblaščenec v prvi vrsti ugotavljal, ali so glede navedenih informacij izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Organ je namreč v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilec zahteval odgovore na vprašanja, ki mu jih po določbah ZDIJZ ni dolžan pripravljati. Prav tako je organ navedel, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na prosilčeva vprašanja. V zvezi z vprašanjem iz 1. točke zahteve prosilca je organ dodal še, da statistiko o številu obravnav, ki se jih je snemalo, vodi Ministrstvo za pravosodje.
Pooblaščenec je sledil navedbam organa, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj z zahtevano informacijo ne razpolaga. Informacijo javnega značaja predstavlja namreč samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. V konkretnem primeru Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Odgovori na vprašanja v tč. 2. in 3. so namreč takšne narave, da je že po naravi stvari jasno, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali ti odgovori, ne more razpolagati. Prosilec je v tem delu (tč. 2. in 3.) od organa namreč zahteval pojasnilo oz. potrditev stališča prosilca, česar pa mu organ po ZDIJZ ni dolžan posredovati. Pooblaščenec tako tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so resnične navedbe organa o tem, da statistiko o številu obravnav, ki se jih je snemalo, vodi Ministrstvo za pravosodje (1. točka zahteve prosilca). Navedbe organa je namreč potrdilo tudi Ministrstvo za pravosodje v dopisu Pooblaščencu z dne 16. 9. 2014, kjer je navedlo, da spremljajo statistiko glede trajanja snemanja po sodiščih, pri čemer te statistike nikjer ne objavljajo, je nikomur ne posredujejo in tudi sodišča ne razpolagajo s temi podatki. Dostop do statistike ima načeloma samo vodja projekta pri ministrstvu in dva tehnika s strani izvajalca, s katerim ima ministrstvo sklenjeno pogodbo za izvedbo in podporo pri izvajanju projekta. Ministrstvo ima pregled po trajanju snemanja po dnevih, mesecih, letih, in po posameznih ali vseh sodiščih. Tako lahko ministrstvo spremlja, ali je uporaba porasla ali padla, kje veliko snemajo, kje manj, itd. Na osnovi teh rezultatov se bo ministrstvo odločilo, ali s projektom nadaljevati, ga omejiti ali nadaljevati v kakšni drugi obliki. Ministrstvo je v dopisu izrecno navedlo, da ne organ ne katero drugo sodišče, dejansko nima dostopa do zadevne statistike in podatkov o številu snemanja obravnav na njihovem sodišču ne more posredovati. Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, zaradi česar pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja tudi, da je z navedbami iz dopisa Ministrstva za pravosodje odgovorjeno na 1. a) vprašanje prosilca.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, ker zahtevane informacije ne izpolnjujejo vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, Su 305/2014 z dne 1. 8. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, Su 305/2014 z dne 1. 8. 2014.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka