Prosilec - Splošna bolnišnica Izola
+ -Številka: 090-207/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentacije, ki se nanaša na predhodni ugotovitveni postopek pred izdajo opozorila pred izredno odpovedjo, zaradi varstva osebnih podatkov. Zavrnil je tudi dostop do določenih internih aktov organa, ker z njimi ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo podatke o zdravstvenem stanju za poimensko navedenega posameznika, zato bi posredovanje navedenih informacij, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je Pooblaščenec poudaril, da v konkretnem primeru t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni mogoče uporabiti. Prosilec je namreč zahteval informacije za konkretnega posameznika, zato se s prikritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogla prekriti prepoznavnost posameznika. Pooblaščenec je prav tako ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi internimi akti, statut organa pa je prosto dostopen na njegovi spletni strani.ODLOČBA:Številka: 090-207/2014/5
Datum: 17. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 8. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 18. 8. 2014, št. PKO-880-P/14, Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 21. 8. 2014, zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola z dne, 18. 8. 2014, št. PKO-880-P/14, se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne, 4. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel je, da mu je organ, v skladu z določili prvega odstavka 85. člena ZDR, izdal »Opozorilo pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi«. Iz navedenega opozorila izhaja, da je organ v tej zvezi vodil postopek na podlagi pritožbe ter da je pred izdajo opozorila izvedel vrsto dokazov, na podlagi katerih se je odločil za izdajo takega akta. Med drugim iz navedb izhaja, da so bili opravljeni pregledi dokumentacije, ki se nanaša na sprejem pritožnika-pacienta v ustanovi, njegove zdravstvene obravnave, kakor tudi, da so bili opravljeni določeni razgovori s pričami oz. določljivimi osebami, ki so v tej zvezi izpovedale, kot izhaja iz navedenega opozorila. V tej zvezi je prosilec zahteval, da mu organ v obliki fotokopije posreduje vso dokumentacijo, ki jo poseduje in se nanaša na predhodni ugotovitveni postopek pred izdajo opozorila pred izredno odpovedjo, predvsem pa pritožbo pritožnika, zapisnike o ustnih obravnavah, strokovna mnenja in ostale dokumente, ki so bili podlaga za izdajo tega opozorila. Prav tako je zahteval tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavo pacienta – pritožnika, iz katere po strokovni plati izhaja domnevno nezakonito in nevestno delo. Na poziv organa za dopolnitev vloge z dne 28. 7. 2014, št PKO 841-P/14, je prosilec, v dopisu z dne 31. 7. 2014, navedel, da njegova zahteva temelji na logičnem sklepanju, da je organ pred izdajo opozorila, opravil določena pravno korektna procesna opravila, ki so bila podlaga za izdajo opozorila. Glede na navedeno ne more specificirati, kateri so vsi ti »dokumenti« ali »informacije«, saj ne razpolaga s konkretnimi podatki, iz same vsebine »opozorila pred izredno odpovedjo« pa je očitno in edino logično, da ti akti pri organu obstajajo in da z njimi razpolaga. Prosilec je ponovil svojo zahtevo z dne 4. 6. 2014, ob tem pa dodal, da zahteva še: aktualni Statut Splošne bolnišnice Izola, interne akte Splošne bolnišnice Izola, s katerimi so predpisani disciplinski in odškodninski postopki delavcev SBI, kdo je bil na dan predsednik disciplinske komisije ter kdo so bili člani te komisije ter kopije aktov organa, s katerimi so bili določeni predsednik in člani te disciplinske komisije. Prosilec je zahteval, da mu organ dostavi tudi akt, s katerim se določajo pogoji, načini in obseg t.i. »kozmetičnih« operacij v otorinolaringologiji.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne, 18. 8. 2014, št. PKO-880-P/14, s katero je zavrnil dostop do naslednjih dokumentov: pritožbe; zapisnikov ali uradnih zaznamkov o razgovorih s posameznimi pričami, zapisnikov o ustnih obravnavah, strokovnih mnenj in ostalih dokumentov, ki so bili podlaga za izdajo opozorila z dne; dokumentacije, ki se nanaša na obravnavo pacienta, iz katerih po strokovni plati izhaja domnevno vlagateljevo nezakonito in nevestno delo; Statuta Splošne bolnišnice Izola; internih aktov Splošne bolnišnice Izola, s katerimi so predpisani disciplinski in odškodninski postopki delavcev Splošne bolnišnice Izola, kdo je bil na dan predsednik disciplinske komisije ter kdo so bili člani te komisije ter kopije aktov organa, s katerimi so bili določeni predsednik in člani te disciplinske komisije; aktov, s katerim se določajo pogoji, načini in obseg t.i. »kozmetičnih« operacij v otorinolaringologiji.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da dne ni izdal »Opozorila pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zato tudi ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Organ je opozorilo pred izredno odpovedjo izdal že eno leto prej. V kolikor se zahteva prosilca naša na dokumentacijo, ki se nanaša na predhodni ugotovitveni postopek pred izdajo tega opozorila pred odpovedjo (pritožbo pritožnika, zapisnike ali uradne zaznamke o razgovorih s posameznimi pričami, zapisnike o ustnih obravnavah, strokovna mnenja) in ostale dokumente, ki so bili podlaga za izdajo tega opozorila z dne, pa organ primarno ugotavlja, da v pretežnem delu ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, hkrati pa gre za izjeme iz 6. člena navedenega zakona, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
Glede izročitve pritožbe je organ navedel, da omenjeni dokument v skladu s 4. členom ZDIJZ ni informacija javnega značaja. Hkrati vsebuje pritožba njegove osebne podatke in podatke o pacientovem zdravstvenem stanju, razkritje katerih bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov v zvezi z določbami Zakona o pacientovih pravicah (3. točka 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ne nazadnje pa je bila pritožba z dne pridobljena in sestavljena zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški (v okviru postopka varstva pacientovih pravic), in bi njeno razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka 1. odst. 6. člen ZDIJZ). Hkrati pritožba pacienta predstavlja del zdravstvene dokumentacije pacienta. Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacienta pa velja princip izrecne privolitve – izvajalec zdravstvenih storitev seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta ne sme omogočiti nikomur, razen tistim, ki jim pacient to izrecno dovoli (oziroma jim takšno pravico daje zakon). Pacient ni podal nikakršne izjave, da bi dovolili prosilcu seznaniti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo, prosilcu pa te pravice tudi zakon ne daje. Glede na vse navedeno je organ zavrnil dostop do pritožbe.
Glede izročitve zapisnikov ali uradnih zaznamkov o razgovorih s posameznimi pričami, zapisnikov o ustnih obravnavah, strokovnih mnenj in ostalih dokumentov, ki so bili podlaga za izdajo opozorila z dne v okviru postopka izdaje »Opozorila pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je organ navedel, da je izvedel le postopek izrednega strokovnega nadzora za. Navedeni nadzor je izvedla komisija v sestavi:. O navedenih zaslišanjih, vpogledu v navedeno zdravstveno dokumentacijo pacienta in o zaključkih komisije, je komisija dne izdala zapisnik, ki je bil prvič prosilcu osebno vročen takoj po njegovi izdaji, nato dne poslan prosilcu z navadno pošto ter na zahtevo prosilca ponovno dne s priporočeno pošto. Prosilec torej z navedenim zapisnikom nesporno že razpolaga. Da je prosilec že dne razpolagal z »Zapisnikom izrednega strokovnega nadzora z dne «, izhaja iz njegovega odgovora na »Opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi«, podal dne . V navedenem odgovoru se namreč prosilec na več mestih izrecno sklicuje prav na ta zapisnik in na zaključno ugotovitev navedenega izrednega strokovnega nadzora. Glede na navedeno je očitno, da prosilec v tem delu zahteve do dostopa informacije javnega značaja očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je njegova zahteva ali zahteve v tem delu šikanoznega značaja (5. odst. 5. člena ZDIJZ). Pri tem organ še ugotavlja, da »Zapisnik izrednega strokovnega nadzora z dne« vsebuje podatke o zdravstvenem stanju pacienta ter njegove osebne podatke (3. točka 1. odst. 6. člena ZDIJZ), hkrati pa je bil navedeni zapisnik sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški (v okviru postopka varstva pacientovih pravic), in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (3. točka 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Hkrati »Zapisnik izrednega strokovnega nadzora z dne « predstavlja del zdravstvene dokumentacije pacienta. Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacienta pa velja, kot že rečeno, princip izrecne privolitve – izvajalec zdravstvenih storitev seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta ne sme omogočiti nikomur, razen tistim, ki jim pacient to izrecno dovoli (oziroma jim takšno pravico daje zakon). Pacient ni podal nikakršne izjave, da bi dovolil prosilcu seznaniti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo, prosilcu pa te pravice tudi zakon ne daje. Glede na vse navedeno je organ zavrnil dostop do »Zapisnika izrednega strokovnega nadzora z dne in s tem izročitev le tega. Drugih zapisnikov ali uradnih zaznamkov o razgovorih s posameznimi pričami, zapisnikov o ustnih obravnavah, strokovnih mnenj in ostalih dokumentov, ki bi bili podlaga za izdajo opozorila z dne , organ nima in jih torej prosilcu ne more izročiti. Glede izročitve dokumentacije, ki se nanaša na obravnavo pacienta - pritožnika, iz katere po strokovni plati izhaja domnevno vlagateljevo nezakonito in nevestno delo, je organ navedel, da dokumentacija, ki se nanaša na obravnavo pacienta - to je zdravstvena dokumentacija pacienta - ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacienta pa velja, kot že rečeno, princip izrecne privolitve - izvajalec zdravstvenih storitev seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta ne sme omogočiti nikomur, razen tistim, ki jim pacient to izrecno dovoli (oziroma jim takšno pravico daje zakon). Pacient ni podal nikakršne izjave, da bi dovolili prosilcu seznaniti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo, prosilcu pa te pravice tudi zakon ne daje (3. točka 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Glede na vse navedeno je organ zavrnil dostop do dokumentacije, ki se nanaša na obravnavo pacienta - pritožnika, iz katerih po strokovni plati izhaja domnevno vlagateljevo nezakonito in nevestno delo in s tem izročitev le te.
Glede izročitve Statuta Splošne bolnišnice Izola je organ pojasnil, da je bil Statut Splošne bolnišnice Izola prosilcu nesporno poslan dne 19. 5. 2014, z dopisom št. PKO-540-P/13, s priporočeno pošto. Glede na navedeno je očitno, da prosilec v tem delu zahteve očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je njegova zahteva ali zahteve šikanoznega značaja (5. odst. 5. člena ZDIJZ), zaradi česar jo je organ v tem delu zavrnil.
Glede izročitve internih aktov Splošne bolnišnice Izola, s katerimi so predpisani disciplinski in odškodninski postopki delavcev organa, kdo je bil na dan predsednik disciplinske komisije ter kdo so bili člani te komisije ter kopije aktov organa, s katerimi so bili določeni predsednik in člani te disciplinske komisije, je organ navedel, da dne zoper prosilca ni izvedel nobenega disciplinskega postopka, prav tako le tega ni izvedel . O navedenem je bil prosilec že obveščen z obvestilom. Ker organ zoper prosilca ni izvedel nikakršnega disciplinskega postopka, podatka, kdo je bil na dan predsednik disciplinske komisije ter kdo so bili člani te komisije ter kopije aktov organa, s katerimi so bili določeni predsednik in člani te disciplinske komisije, organ nima. Ker organ zoper prosilca ni izvedel nobenega disciplinskega postopka, prosilec nima izkazanega pravnega interesa za izročitev internih aktov Splošne bolnišnice Izola, s katerimi so predpisani disciplinski in odškodninski postopki delavcev organa. Pri tem je treba še pripomniti, da ima prosilec, kot delavec organa, vedno možnost vpogledati v vse splošne akte delodajalca, ki ga zavezujejo kot delavca, s tem in s splošnimi akti, pa je bil prosilec tudi seznanjen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z organom. Glede na navedeno je očitno, da prosilec tudi v tem delu zahteve očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je njegova zahteva ali zahteve šikanoznega značaja (5. odst. 5. člena ZDIJZ), zaradi česar jo je organ v tem delu zavrnil.
Glede izročitve aktov, s katerim se določajo pogoji, načini in obseg t.i. »kozmetičnih« operacij v otorinolaringologiji, je organ navedel, da ne razpolaga z akti, s katerim se določajo pogoji, načini in obseg t.i. »kozmetičnih« operacij v otorinolaringologiji. Tudi sicer organ prosilcu ni dolžan posredovati informacij, ki so dostopne v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopne (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi in svetovnem spletu, ipd.).
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 8. 2014 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da se ne strinja z odločitvijo organa, saj meni, da je organ določbe ZDIJZ napačno interpretiral in vztraja, da je do zahtevanih informacij upravičen. Prosilec navaja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, na podlagi 5. člena ZDIJZ. Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na pogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. To pomeni, da zakon med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Navedeno načelo pa obenem tudi pomeni, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Organ je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, prosilčev interes in pravni interes za to presojo pa niso pomembni. Prav tako je irelevantno dejstvo, ali prosilec osebe, za katere želi informacijo, pozna oz. ali se informacije nanašajo nanj. Zaradi navedenega je prosilec prepričan, da je dejansko upravičen do vseh informacij (op. beri arhivsko gradivo organa), ki jih poseduje in se nanašajo na pravni akt organa, ki se imenuje: ,. Glede sklicevanja na varstvo osebnih podatkov (op. »pritožba pacienta, v katerem so navedeni njegovi osebni podatki in podatki o zdravstvenem stanju«), ki naj bili prav tako razlog, da do zahtevanih informacij ni upravičen, prosilec poudarja, da je organ potrdil, da poseduje zahtevane dokumente ter da domnevno obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve (op. osebni podatki). Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, predeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDUZ. V tem primeru obstajajo zadržki do prostega dostopa, in sicer po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi varstva osebnih podatkov. Iz navedb organa izhaja, da naj bi ti dokumenti vsebovali posamezne osebne podatke v skladu z definicijo, ki je predpisana v ZVOP-1. Prosilec predvideva, da so v teh dokumentih navedeni osebni podatki, kot so ime in priimek, datum rojstva, naslov in EMŠO udeleženih oseb, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Iz obrazloženega izhaja, da dokumenti, ki jih poseduje organ, vsebujejo osebne podatke, vendar kljub temu niso nedostopni, saj bi moral organ na teh dokumentih, na način, ki je predpisan z Uredbo, te osebne podatke enostavno »napravite nedostopne« (v tem konkretnem primeru so to podatki o rojstvu in naslovu , enako pa na vseh ostalih dokumentih, kjer gre za osebne podatke iz tega naslova). Glede dokumentov, na katerih so »osebni podatki« (op. beri ime in priimek, delovno mesto, ipd.) javnih uslužbencev, pa jih ni mogoče enačiti z dokumenti, na katerih so osebni podatki fizičnih oseb, ki niso zaposlene pri organu. Navezujoč se na dokument »Pritožba« prosilec dodaja, da mu je organ ta dokument razkril že v dokumentu »Opozorilo pred izredno odpovedjo«, tako da v tem primeru ni možno prikriti, za katero osebo gre, edino kar bi lahko bilo »sporno« na tem dokumentu, so njegov morebitni datum rojstva in EMŠO ter naslov stalnega bivanja, vendar prosilec meni, da tudi ti podatki niso takšne narave, da bi jih bilo treba prikriti. Prav tako se prosilec ne strinja z zavrnitvijo dostopa do zapisnika, ki ga je sestavila komisija v zvezi z izrednim strokovnim nadzorom. Sklicevanje, da so v tej dokumentaciji podatki o pacientovem zdravstvenem stanju (op. mišljeno na), kar naj bi pomenilo, da gre za »osebne podatke«, prosilec navaja, da ti podatki v tem konkretnem primeru nimajo nikakršne zveze z varovanjem osebnih podatkov, saj se »opozorilo pred odpovedjo« v celoti nanaša na dejstva, ki slonijo na nezakonitem in nevestnem delu prosilca, to nezakonitost pa naj bi storil prav z nestrokovnim in nezakonitim delom pri pacientu. Nadalje sklicevanje, da je bil zapisnik strokovnega nadzora sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, pomeni neko novo dejstvo v tem upravnem postopku. Namreč, ta navedba je temu sledeč kot »namen« zapisana v sklepu ob ustanovitvi komisije za strokovni nadzor, kar pričakuje, da bo razvidno, ko mu bo organ ta sklep tudi dostavil. Pravno gledano, ta zapisnik nima nikakršne zveze z izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Strokovni nadzor je upravni postopek, kazenski pregon pa je kazenski postopek. Zakon o kazenskem postopku določa postopkovna pravila, pri katerih pa ni moč enačiti navedbe organa »da je bil namen sestave zapisnika o strokovnem nadzoru« zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ter je tako ta dokument del upravnega postopka organa. Glede zavrnitve dostopa do podzakonskih predpisov prosilec navaja, da gre za javne akte in če so objavljeni na javno dostopnih mestih, potem je organ dolžan dostopnost obrazložiti in navesti, kje konkretno se lahko s temi dokumenti seznani. V nasprotnem primeru mu mora organ te dokumente v skladu z ZDIJZ dostaviti. Brezpredmetno je sklicevanje organa na to, ali je bil v disciplinskem postopku ali ne, saj zahteva dokumente, ki imajo pravno podlago in so bili sprejeti kot podzakonski predpisi. Prosilec zato vztraja, da mu jih organ dostavi oziroma, da ga jasno in konkretno napoti, kje si jih lahko na javno dostopnem kraju pridobi.
Pooblaščenec je z dopisom z dne, 27. 8. 2014, št. 090-102/2014/2, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP pritožbo odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 4. 9. 2014, št. PKO-906-P/14, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V zvezi z zahtevo prosilca, da želi dostop do celotne dokumentacije, ki jo organ poseduje in se nanaša na predhodni ugotovitveni postopek pred izdajo opozorila pred izredno odpovedjo, predvsem pritožbo pritožnika, zapisnike o ustnih obravnavah, strokovna mnenja in ostale dokumente, ki so bili podlaga za izdajo tega opozorila, vso dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavo pacienta – pritožnika, iz katere po strokovni plati izhaja domnevno nezakonito in nevestno delo, je organ pri opredeljevanju dokumentov, ki ustrezajo zahtevi, navedel, da razpolaga z dopisom pacienta, z zdravstveno dokumentacijo pacienta – pritožnika in z zapisnikom izrednega strokovnega nadzora z dne. Navedeno pomeni, da na načelni ravni zahtevane informacije izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, saj ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odst. 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacije pa se nahajajo v materializirani obliki), kar pa seveda ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi prosto dostopne. Sporno je vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kar pomeni, da je podatek o zdravstvenem stanju posameznika nedvomno njegov osebni podatek, na podlagi katerega je oseba določljiva.
Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Pooblaščenec je vpogledal v informacije, ki so predmet presoje in ugotavlja, da vsebujejo podatke o zdravstvenem stanju za poimensko navedenega posameznika. Organ, kot upravljavec zahtevanih informacij, mora, v skladu s 44. členom z ZPacP, s pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Ker organ ne razpolaga z osebno privolitvijo posameznika, to pomeni, da nima zakonske podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilcu lahko posredoval zahtevane informacije, bi moral imeti podlago v zakonu ali osebni privolitvi posameznika, kar pa v obravnavanem primeru ni podano.
Organ je torej po mnenju Pooblaščenca pravilno odločil, da bi posredovanje zgoraj navedenih informacij, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec odločil, da so informacije izvzete iz prostega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov, ni potrebe, da bi se moral opredeljevati tudi do obstoja morebitnih drugih izjem (kazenski pregon), ki jih je sicer zatrjeval organ.
Glede navedb prosilca, da bi moral organ na zahtevanih dokumentih izvesti delni dostop na način, ki je predpisan z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, Pooblaščenec poudarja, da v konkretnem primeru t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni mogoče uporabiti. Prosilec je namreč zahteval informacije za konkretnega posameznika, zato se s prikritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogla prekriti prepoznavnost posameznika. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev Pooblaščenca, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker se je prosilec v zahtevi skliceval, da so mu bili določeni varovani osebni podatki pacienta že razkriti v dokumentu »Opozorilo pred izredno odpovedjo« in zato ni mogoče več prekriti, za katero osebo gre, Pooblaščenec pojasnjuje, da je treba postopek po ZDIJZ ločiti od drugih postopkov, konkretno od postopka v zvezi z delovnim razmerjem prosilca, v katerem ima prosilec kot stranka postopka drugačne pravice kot v postopku po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ je presoja vezana izključno na vprašanje, ali zahtevane informacije (delno ali v celoti) predstavljajo informacijo javnega značaja za vse, ne glede na vedenje prosilca. Kaj je prosilcu poznano, je za postopek po ZDIJZ irelevantno. Dolžnost organa in Pooblaščenca je, da v postopku po ZDIJZ vselej varuje varovane osebne podatke, zato ni mogoče slediti navedbam prosilca, da v danem primeru ne gre za informacije, ki bi jih bilo treba prekriti.
Prosilec je v pritožbi navedel, da vztraja pri zahtevi za dostop do podzakonskih predpisov organa, pri tem je zlasti izpostavil dostop do dokumentov v zvezi z disciplinskim postopkom. Ker je organ dostop do zahtevanih informacij zavrnil iz razloga, ker z njimi ne razpolaga, izjema je Statut organa, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi kriterij za opredelitev informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.
Na poziv Pooblaščenca je organ dodatno pojasnil, da veljavnega posebnega pravilnika (38. člen statuta) o kršitvi delovnih obveznosti in odgovornosti Splošna bolnišnica Izola nima. Prej obstoječi pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in takrat veljavnega 66. člena statuta, Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev JZZ Splošna bolnišnica Izola, z dne 23. 7. 1996, je prenehal veljati v letu 2003. Od tedaj dalje se za kršitve pogodbe o zaposlitvi neposredno uporablja nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma sedaj Zakon o delovnih razmerjih (ZD-1). Glede akta, s katerim se določajo pogoji, načini in obsegi t.j. kozmetičnih operacij v otorinolaringologiji, je organ pojasnil, da Splošna bolnišnica Izola ni sprejemala takega akta in ga ne poseduje. Predpisi v okviru ZDIZ tudi ne obvezujejo Splošne bolnišnice Izola za iskanje takega akta v morebitnih drugih javnih evidencah oziroma drugih dostopnih virih za vlagatelja (t.j. v virih izven virov Splošne bolnišnice Izola). Prosilec se v pritožbi sicer ni izrecno opredeljeval glede zavrnitve dostopa do Statuta organa, vendar je Pooblaščenec kljub temu povzel še dodatno pojasnilo organa, da je bil le ta prosilcu posredovan, kar izkazujejo naslednji dokumenti: odgovor, iz katerega je razvidno, da je bil Statut SBI posredovan v prilogi dopisa; fotokopijo »Popisa oddanih pošiljk z dne «, kjer je na pošto oddana pošiljka za prosilca zavedena pod zaporedno številko 25; elektronsko sporočilo prosilca, kjer je zahvala za poslan statut z dne . Organ je posredoval tudi link spletne strani, kjer je statut objavljen in torej prosto dostopen: Statut in ust. akt: http://www.sb-izola.si/index.php?page=static&item=15&tree_root=1.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami: interni akt Splošne bolnišnice Izola, s katerimi so predpisani disciplinski in odškodninski postopki delavcev SBI, akt o pogojih, načinih in obsegih kozmetičnih operacij v otorinolaringologiji, ne razpolaga, pri tem pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. Prosilec pa tudi ni navedel nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko Pooblaščenec podvomil v odločitev oziroma pojasnilo organa. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Statut organa pa je prosto dostopen na spletni strani organa, zato Pooblaščenec prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotuje na spletno stran organa.
Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 18. 8. 2014, št. PKO-880-P/14, Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka