novinar Blaž Račič, Delo - Splošna bolnišnica Jesenice
+ -Številka: 090-206/2014
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Mediji, Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je po Zakonu o medijih od organa zahteval imena, priimke in naslove kandidatov, ki na javnem razpisu za izbiro direktorja organa nista bila izbrana. Organ je zavrnil zahtevo prosilca z obrazložitvijo, da zahtevane informacije sodijo med varovane osebne podatke. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, ker je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu. Pooblaščenec je ugotovil, da gre pri podatkih o neizbranih kandidatih za varovane osebne podatke, za njihovo posredovanje javnosti pa ni pravne podlage. Zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-206/2014/2
Datum: 11. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, novinarja Dela d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 18. 8. 2014, št. 0301-206/2014:2, Splošne bolnišnice Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval imena in naslove kandidatov, ki na javnem razpisu za izbiro direktorja organa nista bila izbrana oz. izvoljena.
Organ je dne 14. 8. 2014 odgovoril na prosilčevo zahtevo s pojasnilom, da bo v skladu z določili Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju ZMed) posredoval želeno informacijo najkasneje v osmih delovnih dneh oz. do vključno 27. 8. 2014. Dne 18. 8. 2014 je z dopisom oz. odločbo št. 0301-206/2014/2 zavrnil zahtevo prosilca z obrazložitvijo, da zahtevane informacije sodijo med osebne podatke, ki se v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) v javnem sektorju lahko obdelujejo, le če obdelavo določa zakon ali je za obdelavo podana privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Organ za posredovanje zahtevanih podatkov nima podlage v zakonu, niti privolitve posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, temveč le njihovo zahtevo, da prijava na razpisano delovno mesto ostane tajna. Na podlagi prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ varovani osebni podatki sodijo med izjeme, pri katerih mora organ zavrniti prosilčevo vlogo za dostop do tovrstnih informacij.
Prosilec je dne 18. 8. 2014 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je z dopisom št. 092-100/2014/2 odstopil v reševanje organu. V pritožbi navaja, da se z odločitvijo in argumentacijo organa ne strinja. V interesu javnosti je, da se razkrije imeni in naslova neizbranih kandidatov.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 3. 9. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Svoje predhodne odločitve o zavrnitvi zahtevka za posredovanje informacij za medije o razkritju imen vseh kandidatov, ki so se prijavili na razpis za direktorja organa, pa organ ne bo nadomestil z novo odločbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Splošno bolnišnico Jesenice, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 1. čl. Statuta splošne bolnišnice Jesenice (dostopen na spletni strani organa, na povezavi http://www.sb-je.si/wp-content/uploads/2011/05/StatutSBJ.pdf; v nadaljevanju Statut ), ki določa, da je organ javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni in druge dejavnosti, ki so določene z aktom o ustanovitvi. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede obstoja procesnih predpostavk po Zmed:
Ker je prosilec zahteval informacije kot medij, se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odst. 45. čl. ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. čl. ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ
in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa prosilcu z dne 18. 8. 2014. Na podlagi dokumentov, ki mu jih je predložil organ, je Pooblaščenec ugotovil, da odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil prosilec, izhajajo iz prijav na javni natečaj za delovno mesto direktorja zavoda.
Glede presoje izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov):
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil iz razloga obstoja varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec takšni odločitvi pritrjuje. Ime in priimek ter naslov kandidatov so v skladu s 1. tč. 1. odst. 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1) osebni podatki. 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 določa, da se v javnem sektorju, kamor nedvomno spada tudi organ, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilcu lahko posredoval zahtevane podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je Pooblaščenec ni našel. V konkretni zadevi ne pride v poštev uporaba 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevne informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije. Do nastopa funkcije ali do sklenitve delovnega razmerja s posamezniki, ki niso bili izbrani, namreč ni prišlo.
Glede presoje javnega interesa za razkritje:
Prosilec se v pritožbi sklicuje na to, da v konkretnem primeru javni interes za razkritje imen neizbranih kandidatov prevlada nad interesi, zaradi katerih so varovani osebni podatki neizbranih kandidatov na natečaju za izbiro direktorja organa. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju izvedel test prevladujočega javnega interesa, ki ga ureja 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa javnega interesa v konkretnem primeru dovoljeno. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oz. izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nedostopnostjo informacije. Javni interes za razkritje je npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Bistvo presoje testa javnega interesa je torej v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je javni interes za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test javnega interesa ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilec, je morebiti interesantno za javnost, nikakor pa ni v javnem interesu, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa tudi vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bilo z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov.
Prosilec v pritožbi sicer navaja, da je v javnem interesu, da se razkrije imeni neizbranih kandidatov, pri tem pa ne konkretizira, v čem naj bi ta interes bil oz. k čemu bi razkritje doprineslo. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za informacije, ki se nanašajo na javni natečaj za izbiro direktorja javnega zdravstvenega zavoda, je Pooblaščenec sicer ugotovil, da so obravnavani podatki povezani z javnim zdravjem, vendar prosilec ni izkazal, da bi razkritje imen in priimkov ter naslovov bivališč neizbranih kandidatov, prispevalo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je pomembno za širšo javnost. Pooblaščenec je zato zaključil, da je izvedeni test tehtanja pripeljal do zaključka, da ni podan prevladujoč javni interes za razkritje imen in priimkov ter naslovov neizbranih kandidatov, v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani kot izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da se, v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožba prosilca kot neutemeljena zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka