Družba Suprima, Agencija za varnost d.o.o. - HE Brežice
+ -Številka: 090-204/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:Prosilec je zahteval podatek o ceni storitve varovanja gradbišča za HE Brežice, ki ga izvaja zasebno podjetje. Zavezanec je zahtevo zavrnil, ker z dokumentom oziroma informacijo ne razplaga. Informacijski pooblaščenec je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da zavezanec resnično ne razploaga z zahtevanim dokumentom. Pri tem je ključno dejstvo, da zavezanec ni pogodbenik izvajalca varovanja, pač pa je to konzorcij, ki je bil izbran za izvedbo pripravljalnih gradbenih del.
ODLOČBA:Številka: 090-204/2014/6
Datum: 30. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke: Suprima, agencija za varnost, d.o.o., Narpel 31, 8270 Krško, z dne 30. 5. 2014 zoper pisni odgovor zavezanca: Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33A, 8250 Brežice, št. 900/2014, z dne 26. 5. 2014, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke, z dne 30. 5. 2014 zoper pisni odgovor zavezanca št. št. 900/2014, z dne 26. 5. 2014 se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 22. 5. 2014 zaprosila zavezanca za posredovanje informacije o ceni ure fizičnega varovanja za izbranega ponudnika varovanja, ki ga je izbralo podjetje RGP, d.o.o. kot član konzorcija za pripravljalna dela v okviru izgradnje hidroelektrarne Brežice.
Zavezanec je s pisnim odgovorom št. 900/2014, z dne 26. 5. 2014 zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je izvajalca varovanja izbral član konzorcija, zavezanec pa pri tem ni sodeloval.
Prosilka je dne 30. 5. 2014 vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec sprva obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa (zadeva št. 0900-137/2014), saj zavezanec o zahtevi ni odločil z upravno odločbo. Zato je zavezanca na podlagi 255. člena ZUP dne 5. 6. 2014 pozval, da pojasni razloge za molk. Ta je dne 12. 6. 2014 pojasnil, da ne spada med »stare« zavezance po 1. členu ZDIJZ, pač pa le med »nove« zavezance po 1.a členu ZDIJZ. Z dodatnimi pojasnili in listinami, ki jih je dne 9. 7. 2014 posredoval Pooblaščencu, je zavezanec izkazal, da spada med subjekte po 1.a členu ZDIJZ, zaradi česar ni bil dolžan izdati upravne odločbe. Posledično tudi ni bil v molku. Pri tem so pomembna naslednja dejstva: družba je pravna oseba zasebnega prava v večinski državni lasti, ni nosilka javnega pooblastila in ni izvajalka gospodarske ali druge javne službe, pač pa le proizvajalka električne energije na trgu; njena dejavnost je torej čista tržna dejavnost – proizvodnja in podaja elektrike na trgu, brez opravljanja distribucije in dobave elektrike končnim uporabnikom. Družba je sicer nosilec koncesije, toda pri tem ne gre za koncesijo za opravljanje javne službe, pač pa je Zakon o vodah na tak način nesistemsko poimenoval dovoljenje za t.i. posebno rabo vode, tj. za izkoriščanje energetskega potenciala reke Save. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilke v nadaljevanju obravnaval kot pritožbo zoper zavrnilni pisni odgovor po 26.a členu ZDIJZ in v ta namen dne 4. 9. 2014 odprl novo pritožbeno zadevo pod klasifikacijsko številko 090-204/2014.
V pritožbi je prosilka še navedla, da je zavezanec investitor izgradnje hidroelektrarne Brežice, zaradi česar so mu dostopne vse informacije o izgradnji, za katero je izbral konzorcij treh družb. Investitor izvaja nadzor nad izgradnjo in stroški, saj je le tako mogoče zagotavljati transparentnost in racionalnost upravljanja premoženja v državni lasti. Logično je, da zavezanec z oddajo tako velikega posla v podizvajanje, ne preneha biti zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilka je dne 28. 7. 2014 dopolnila pritožbo s posredovanjem dodatne listine.
Pooblaščenec je dne 5. 9. 2014 izvedel ogled v prostorih zavezanca, in sicer na podlagi določb ZUP in ZInfP. O tem procesnem dejanju je nastal zapisnik št. 090-204/2014/3, ki ga je prosilka, na podlagi 9. člena ZUP, prejela v opredelitev dne 12. 9. 2014. Do zapisnika se prosilka v postavljenem roku ni opredelila.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec na podlagi razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotavlja, da procesnih kršitev na prvi stopnji ni bilo, zaradi česar je treba v pritožbenem postopku razčistiti le še sporno vprašanje, ali zavezanec morebiti razpolaga z dokumenti, ki bi odgovarjali na zahtevo prosilke.
Po 4.a členu ZDIJZ je informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, med drugim tudi »informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek«. Za razumevanje pojma informacije javnega značaja pri zavezancu je treba omenjeno določbo nujno obravnavati skupaj s 4. členom ZDIJZ, iz katerega izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja hkrati izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu) in
3. nahajati se mora v materializirani obliki – kot dokumentarno gradivo v kakršni koli obliki.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, ne razpolaga. O tem se je prepričal na podlagi naslednjih ugotovitev, ki izhajajo iz pregleda pritožbene dokumentacije, pregleda relevantne dokumentacije pri organu (razpisni pogoji, sklenjena pogodba s konzorcijem, pogodbe s podizvajalci) ter izjav predstavnikov zavezanca ter družbe HSE Invest, d.o.o. (javno naročilo za projekt pripravljalnih del na HE Brežice LOT A1 je po pogodbi za investitorja (HESS, d.o.o.) izvajala družba HSE Invest, d.o.o. (iz Skupine HSE), ki sicer izvaja svetovalni in izvajalski inženiring in nadzor nad gradnjo HE):
Sklop javnega naročila LOT A1 obsega vsa pripravljalna dela za HE Brežice (gradbena jama, obtočni kanal, objekti in naprave gradbiščne infrastrukture...) in ne le varovanje gradbišča. Pri slednjem gre za »spremljajoči« posel, ki ni posebej specificiran, pač pa je varovanje le ena izmed zahtev naročnika (točka 2.7 razpisa);
Zavezanec ni pogodbenik z družbo GVS, d.d., ki izvaja varovanje na gradbišču;
Zavezanec s pogodbo, ki je sklenjena med RGP, d.o.o. in družbo GVS, d.d. ne razpolaga;
Zavezanec razpolaga le s 6-imi pogodbami z nominiranimi podizvajalci, vendar tiste, ki je sklenjena z družbo GVS, d.d. ni med njimi;
Zahteva prosilca se nanaša na interne posle, ki so jih s podizvajalci sklepali člani izbranega konzorcija (eden, nekateri ali vsi skupaj). V ta del poslov zavezanec nima vpogleda ali neposrednega vpliva;
Konzorcij oziroma članica konzorcija, družba RGP, d.o.o. je povsem prosto na trgu in izven predmetnega ali drugega javnega naročila izbrala izvajalca za varovanje;
V končni pogodbi med zavezancem in izbranim konzorcijem (št. 14-2242-00 (5683)) ni nikakršnega podatka o izvajanju varovanja in tudi ne o družbi GVS, d.d.. V »popisu del s cenami« ni postavke »varovanje gradbišča« ali vsebinsko podobne postavke. Cena (po enoti mere) za varovanje ni definirana. Ta dela so vključena v siceršnje postavke; kako in v kakšni višini vedo le člani konzorcija. Navzven torej ni vidno, kakšni so stroški varovanja in kako so stroški varovanja »vkalkulirani« v skupno ceno;
Storitev varovanja ni v nobenem dokumentu posebej ovrednotena;
Zavezanec v javnem naročilu in tudi kasneje ni zahteval razkritja podatka o tem, katero podjetje bo izvajalo varovanje gradbišča. Za zavezanca ta podatek namreč ni pomemben. Edina zahteva je določena v že omenjeni 2.7. točki razpisa;
Izbrani konzorcij v ponudbi ni določil podizvajalca za varovanje (družba GVS, d.d. torej ni pogodbeno nominiran podizvajalec);
Zavezanec s podizvajalci (razen s tistimi, ki jih je konzorcij nominiral) ni v nikakršnem odnosu. Tudi, če bi prišlo do problemov zaradi neustreznega varovanja, zavezanec ne bi stopal v stik s podizvajalcem, temveč s pogodbenikom – konzorcijem, ki je nasproti zavezancu edini odgovoren za nepravilnosti. Zavezanec podizvajalcem neposredno ne plačuje del, razen nominiranim podizvajalcem, glede katerih so pri zavezancu na voljo tudi pogodbe;
Obseg varovanja skladno z razpisno dokumentacijo definiran v tehničnem opisu na način, da mora biti vključen v ponudbeno ceno. V popisu del za varovanje gradbišča torej ni posebej predvidene pozicije oziroma si mora izvajalec stroške varovanja vključiti v skupno ceno;
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 - uradno prečiščeno besedilo, 43/12 - odl. US, 90/12 in 19/14) ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da zgornje ugotovitve ne držijo;
V zahtevi, pritožbi in dodatnih vlogah ni bilo navedenih prepričljivih dejstev oziroma ni bilo priloženih ustreznih dokazov, na podlagi katerih bi bilo moč sklepati na obstoj zahtevanih dokumentov. Tudi sicer Pooblaščencu niso znana dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v resničnost izjav zavezanca.
Zaradi tega je utemeljeno prepričanje, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi odgovarjali na vprašanje o ceni ure fizičnega varovanja, ki je bila dogovorjena med GVS, d.d. in RGP, d.o.o.. To pomeni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. in 4.a členu ZDIJZ.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen, in da je izpodbijani pisni odgovor pravilen in na zakonu utemeljen, je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
Svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka