Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-200/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente glede domnevne premestitve in domnevne storitve kaznivega dejanja za sodnico pri organu. Organ je v večjem delu zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, do katerih je dostop zavrnjen, ne obstajajo. Zato je potrdil prvostopenjsko odločbo in zavrnil pritožbo prosilca.ODLOČBA:Številka: 090-200/2014/7
Datum: 9. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 8. 2014 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 1-8/2014 z dne 7. 8. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 20. 8. 2014 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 1-8/2014 z dne 7. 8. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20. 3. 2014 od organa zahteval, da mu omogoči vpogled in posreduje fotokopije:
1. dokumentacije, ki izkazuje, da je takoj oz. kdaj, kdo in kako je obtožni akt ODT št. Kt(0) 4911/09 KM/ZB z dne 28. 10. 2010 sod. Sekolec in sodišče formalno preizkusilo skladnost s 435, 436. in 437. čl. ZKP glede na zavlačevanje in nato odreditev sodnice Sekolec za vročitev obtožnega predloga z dne 22. 5. 2012;
2. dokumentacije, ki izkazuje odredbe, vzrok in kdaj je organ ali predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani predodelila predmetno in druge zadeve sodnici Sekolec in drugim sodnikom;
3. dokumentacije, ki izkazuje skladnost predodelitve predmetnega in drugih obtožnih predlogov s Sodnim redom glede na prvotno dodelitev predmetne zadeve in skladnost vseh drugih predodelitev glede na vrstni red sodnikov;
4. dokumentacije, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, obravnavo kaznivega dejanja, izrečene sankcije, vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v zadevi vseh postopkov sodišča vsled podtikanj, zlorab in kršitev Alice Sekolec (IV K 85253/2010, II Kp 8523/2010) v vseh izvedenih postopkih v predmetni in drugih zadevah izvrševanja sodniške funkcije, ki jih je izvajalo sodišče po uradni dolžnosti, in listin, ki izkazujejo vodenje postopkov in razrešitev sodnice Sekolec glede na sodišču pravočasno znana dejstva o zlorabah in prijave v času vodenja preiskave in kazenskega postopka;
5. listin, s katerimi je sodišče obvestilo predsednika Državnega zbora RS in ministra o navedenem, odredilo oz. posredovalo pristojnim organom, Sodnemu svetu in obdolžencu, zaradi kršitev sodišča in sodnice Sekolec ter namerno povzročene škode obdolžencu;
6. dokumentacije, ki izkazuje podelitev mandata sodnici Sekolec, da podtakne v zapisnik s prve obravnave obdolžencu stavek izjave pravne narave, da ignorira vse vložene pritožbene akte pred in v postopku, vzrok za uvedbo in podlago premestitve in katerihkoli postopkov sodišča zaradi Alice Sekolec v predmetni ali drugih zadevah in premestitve na drugo sodniško funkcijo, ki jih je izvajalo sodišče po uradni dolžnosti glede na sodišču pravočasno znana dejstva več kršitev zakonskih regulativov.
Organ je dne 7. 8. 2014 izdal odločbo št. Su 1-8/2014, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval fotokopijo odredbe predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 4. 2012, s katero je bilo na podlagi 162. člena Sodnega reda odrejeno, da se vse zadeve sodnice Biserke Matjan Križaj predodelijo sodnici Alici Sekolec, in sicer zaradi odhoda sodnice Križaj v pokoj. Sodnica Alica Sekolec je z delom na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani začela dne 16. 4. 2012. Glede ostalih listin je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker naj ne bi obstajale. Odločba o formalnem preizkusu obtožnega predloga se v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem ne izdaja, o tem je izdalo sklep tudi pritožbeno sodišče (sklep je prosilec prejel). Prav tako je organ navedel, da ne razpolaga z dokumenti iz 3., 4., 5. in 6. točke zahteve prosilca.
Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 20. 8. 2014 pritožil in navedel, da organ z zahtevanimi dokumenti zagotovo razpolaga. Pri tem je prosilec navedel, da organ zagotovo razpolaga z Uradnim zaznamkom o formalnem preizkusu obtožnega predloga z dne 10. 11. 2010 ter z listinami, ki izkazujejo skladnost posredovane odredbe s sodnim redom. Prav tako bi organ moral razpolagati z dokumenti, iz katerih izhaja utemeljitev o predodelitvi zadev prav Alici Sekolec, saj bi morala biti zadeva, glede na določbe Sodnega reda, predodeljena prvemu prostemu sodniku po abecednem redu.
Organ po prejemu prosilčeve pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, dne 9. 9. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 25. 9. 2014, z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil pripravljen zapisnik št. 090-200/2014/4. Navedeni zapisnik je Pooblaščenec, na podlagi določb prvega odstavka 9. člena ZUP, posredoval prosilcu ter ga pozval, da posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o ugotovitvah iz zapisnika.
Prosilec je na navedeni poziv odgovoril dne 6. 10. 2014 in navedel, da organ prikriva dejstva, saj je zamolčal obstoj uradnega zaznamka o formalnem preizkusu obtožnega predloga z dne 10. 11. 2010. Ravno zapisnik o ogledu in camera potrjuje njegov obstoj. Prav tako je organ prikrival obstoj ostalih dokumentov in je selektivno kopiral le odredbo, izdano s strani predsednice sodišča. Prosilec je še navedel, da je organ kršil določbe Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) ter da dodelitev spisov sodnici Sekolec vzbuja dvome o nepristranskosti. V dopisu je prosilec obširno obrazložil argumente glede domnevne nepravilnosti dodelitve spisov v reševanje sodnici Sekolec in domnevne nepravilnosti oz. protipravnost njenega dela.
Pritožba ni utemeljena.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Organ se je namreč v prvostopenjskem postopku skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Prosilec je v pritožbi in dopisu Pooblaščencu z dne 6. 10. 2014 navedel, da vztraja pri pritožbi in da organ z dokumenti zagotovo razpolaga, vendar jih prikriva. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal morebitni obstoj dokumentov za vsako točko zahteve prosilca posebej.
Glede dokumentov iz 1. točke zahteve prosilca
V tej točki je prosilec zahteval dokumente o formalnem preizkusu skladnosti obtožnega predloga z določbami ZKP. Organ je v zvezi s tem na ogledu in camera pojasnil, da sodišče navedenega formalnega preizkusa ni opravilo pisno. Sodišče namreč po prejemu obtožnega predloga zadevo dodeli sodniku v reševanje. Sodnik nato skladnost obtožnega predloga z določbami ZKP opravi tako, da pregleda, ali so podani znaki kaznivega dejanja in ali so vsebovani vsi potrebni elementi. Tega sodnik ne počne pisno, temveč izda le odredbo, da se obtožni predlog vroči strankam. V primeru, da obtožni predlog ne vsebuje vseh elementov, izda sklep o zavrženju. Glede uradnega zaznamka o formalnem preizkusu obtožnega predloga z dne 10. 11. 2010, na katerega se sklicuje prosilec, je organ pojasnil, da gre za interno, neformalno komunikacijo strokovnega sodelavca s sodnikom, v kateri strokovni sodelavec poda svoje mnenje, ali je obtožni predlog formalno pravilen. Dokument torej predstavlja le mnenje strokovnega sodelavca in ne izkazuje formalnega preizkusa skladnosti obtožnega predloga z določbami ZKP. Le sodnik namreč lahko sprejme takšno odločitev. Lahko bi se zgodilo, da sodnik ne bi upošteval mnenja strokovnega sodelavca in bi sam odločil drugače. Organ torej vztraja pri tem, da dokument o formalnem preizkusu obtožnega predloga ne obstaja.
Pooblaščenec je v celoti sledil navedbam organa v tem delu, saj iz ničesar ni mogel sklepati, da bi o formalnem preizkusu skladnosti obtožnega predloga z določbami ZKP obstajal kakšen dokument. Organ namreč ni zanikal obstoja uradnega zaznamka z dne 10. 11. 2010, kot to navaja prosilec, temveč je pojasnil, da gre za dokument strokovnega sodelavca in ne uradni preizkus, ki bi ga v formalni obliki opravil sodnik. Uradni zaznamek, na katerega se sklicuje prosilec, torej ni dokument, ki ga je prosilec zahteval pod tč. 1 zahteve. Dokument o formalnem preizkusu skladnosti predmetnega obtožnega predloga z določbami ZKP torej ne obstaja. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.
V zvezi z dokumentacijo iz 2. in 3. točke zahteve prosilca
V tem delu je prosilec zahteval dokumentacijo glede predodelitve predmetne in drugih zadev sodnici Sekolec in dokumentacijo glede skladnosti te predodelitve. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilcu že posredoval vso dokumentacijo, s katero je razpolagal. In sicer je organ prosilcu že ob izdaji odločbe posredoval odredbo predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 4. 2012, s katero je bilo na podlagi 162. člena Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) odrejeno, da se zaradi odhoda sodnice Biserke Matjan Križaj v pokoj vse njene zadeve predodeli v reševanje sodnici Alici Sekolec. Posredovani dokument je edini dokument o predodelitvi predmetne zadeve. V zvezi z navedbami prosilca o običajnem dodeljevanju zadev po abecednem redu, je organ pojasnil, da se zadeve po Sodnem redu resnično praviloma dodeljujejo po dnevnem abecednem redu obdolžencev in sodnikov. Gre za splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 159. in 160. člena Sodnega reda. 162. člen Sodnega reda pa ureja dodelitev zadev sodnikom ob daljši odsotnosti ali preobremenjenosti. V obravnavanem primeru gre, kot že rečeno, za predodelitev zadev sodnice, ki se je upokojila. V teh primerih je običajna praksa na vseh sodiščih, da se ob odhodu sodnika vse njegove zadeve dodelijo v delo novemu sodniku – tistemu, ki vstopi na mesto upokojenega sodnika. Če ne bi bilo prihoda nove sodnice, torej sodnice Sekolec, bi zadeve od sodnice Križaj razdelili med vse sodnike po abecednem redu.
Pooblaščenec je v celoti sledil navedbam organa, da je edini dokument, ki ustreza zahtevi prosilca v tem delu, že posredovana odredba z dne 12. 4. 2012. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da prosilcu že posredovana odredba ni predmet tega pritožbenega postopka, saj jo je prosilec že prejel in torej glede nje nima več pravovarstvenega interesa. V pritožbi in dopisu Pooblaščencu z dne 6. 10. 2014 prosilec ni navedel, zakaj meni, da naj bi organ razpolagal še s kakšnimi drugimi dokumenti, temveč se pritožuje, ker naj bi bil način predodelitve zadev v reševanje sodnici Sekolec nezakonit oz. nepravilen. Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da nima pristojnosti ugotavljanja zakonitosti oz. pravilnosti predodeljevanja zadev v reševanje pri organu. Pooblaščenec lahko v okviru svojih zakonsko določenih pristojnosti ugotavlja le, ali pri organu obstajajo dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče odgovoriti na zahteve prosilca, in ali obstaja kakšna zakonska izjema, zaradi katere se teh dokumentov prosilcu ne sme posredovati. V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti iz 2. in 3. točke prosilca, kot z že posredovano odredbo z dne 12. 4. 2012.
Upoštevaje navedeno je tudi v tem delu pritožba prosilca neutemeljena.
Glede 4., 5. in 6. točke zahteve prosilca
V 4. točki je prosilec zahteval dokumentacijo, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, obravnavo kaznivega dejanja, izrečene sankcije, vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v zadevi vseh postopkov sodišča vsled podtikanj, zlorab in kršitev Alice Sekolec (IV K 85253/2010, II Kp 8523/2010) v vseh izvedenih postopkih v predmetni in drugih zadevah izvrševanja sodniške funkcije, ki jih je izvajalo sodišče po uradni dolžnosti, in listin, ki izkazujejo vodenje postopkov in razrešitev sodnice Sekolec glede na sodišču pravočasno znana dejstva o zlorabah in prijave v času vodenja preiskave in kazenskega postopka.
Glede navedene zahteve je organ na ogledu in camera pojasnil, da sodnici Alici Sekolec z njegove strani niso nikoli bila očitana kakršnakoli podtikanja, zlorabe ali kršitev in pri njenem delu nikoli ni bilo razloga za uvedbo kakršnihkoli disciplinskih postopkov. Glede na to, da organ torej ni zaznal nobene kršitve in ni podal nobene prijave zoper sodnico, dokumenti o tem ne obstajajo. Posledično tudi ne obstajajo dokumenti iz 5. in 6. točke zahteve prosilca, torej dokumenti o obveščanju predsednika Državnega zbora RS, ministra in pristojnih organov o s strani prosilca navedenih kršitvah, oz. dokumenti o tem, da je sodnica Sekolec podtaknila v zapisnik s prve obravnave obdolžencu stavek izjave pravne narave in ignorirala vse vložene pritožbene akte pred in v postopku, ter dokumentov o vzroku za uvedbo in podlago premestitve sodnice. V zvezi s premestitvijo je organ pojasnil, da je Alica Sekolec ob izvolitvi v sodniško službo izrazila željo, da bi delala na pravdnem oddelku. Ker se je zgodila upokojitev na kazenskem oddelku in je bila potreba po sodniku na tem oddelku večja, je bila sprva dodeljena na kazenski oddelek. Hkrati je bilo dogovorjeno, da bo ob prvi priložnosti premeščena na pravdni oddelek (na lastno željo). Premeščena je bila torej po dogovoru, organ pa z dokumentom o njeni premestitvi ne razpolaga.
Pooblaščenec tudi glede dokumentov iz 4., 5. in 6. točke zahteve prosilca nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti ne obstajajo. Organ je namreč jasno izpovedal, da s strani prosilca zatrjevanih kršitev dela sodnice ni zaznal oz. ugotovil in o tem zato ni proizvedel ali pridobil nobenega dokumenta. Prosilec ni z ničemer izkazal, da naj bi zahtevani dokumenti dejansko obstajali, Pooblaščenec pa kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen ugotavljati, ali je do zatrjevanih kršitev dejansko prišlo.
Prav tako je Pooblaščenec v celoti sledil navedbam organa, da organ ne razpolaga z dokumenti o premestitvi sodnice s kazenskega na pravdni oddelek. Pri tem je Pooblaščenec upošteval tudi določbo 14. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS), po katerem sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. Tudi iz 156. člena Sodnega reda izhaja, da se razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast, določi z letnim razporedom sodnikov. Iz področne zakonodaje torej ne izhaja, da bi se »premestitev« sodnika (npr. iz kazenskega oddelka na pravdnega ali obratno) izvedla s kakšnim posebnim aktom oz. dokumentom. Pooblaščenec je zato sledil navedbam organa, da dokumenti o »premestitvi« sodnice Alice Sekolec iz kazenskega na pravdni oddelek ne obstajajo. Pri tem Pooblaščenec še dodaja, da se letni razpored dela, v skladu z določbo 17.a člena ZS, objavlja na oglasni deski in na spletni strani sodišča. Na spletni strani organa je na povezavi http://sodisce.si/okralj/zaposleni/letni_razpored_dela/ mogoče najti letne razporede dela in pripadajoče spremembe od leta 2010 dalje.
Pooblaščenec je tudi sledil navedbam organa, da je bila sodnica premeščena s kazenskega na pravdni oddelek prostovoljno in takrat ni bila razrešena s sodniške funkcije. Pri tem je Pooblaščenec upošteval določbo prvega odstavka 158. člena Sodnega reda, po katerem se pri razporeditvi sodnika na delo na posamezno pravno področje upošteva nagnjenja posameznega sodnika za delo na določenem pravnem področju, njegovo delovno izkušenost in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrbi za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov. Navedeno torej potrjuje navedbe organa tako v delu, da je bila sodnica Sekolec najprej razporejena na kazenski oddelek zaradi preobremenjenosti tega oddelka, kot v delu, da je bila nato premeščena na pravdni oddelek prostovoljno. Pooblaščenec zato ugotavlja, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva v 4. in 5. točki, ne obstajajo, oz. organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki.
Pooblaščenec je torej v celoti sledil navedbam organa, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V konkretnem primeru Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Prav tako Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Su 1-8/2014 z dne 7. 8. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Su 1-8/2014 z dne 7. 8. 2014.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka