dekorativna slika

Odvetniška pisarna Soršak d.o.o. - DUTB

+ -
Datum: 16.12.2014
Številka: 090-199/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost, Kršitev materialnega prava
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala fotokopije pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) o prenosu slabih terjatev z NLB na organ, pogodbo o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke, s katero je organ upravljanje prevzetih terjatev in preverjanje ustreznosti postopkov odobravanja kreditov pri NLB odplačno prenesel nazaj na NLB  in dogovor o zagotovitvi dokumentacije NLB o naložbah, s katerim sta NLB in organ dogovorila izvedbo prenosa dokumentacije za opravljanje prenešenih nalog. Organ je zahtevo zavrnil, sklicujoč se na varstvo poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti niso izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti, razen v manjšem delu (prenosne cene posamezne terjatve), in da javnost celo mora biti seznanjena z dokumenti, ki so predstavljali "pravno podlago" za prenos zakonitih pristojnosti organa na banko, katere preteklo podeljevanje kreditov bi moral po ZUKSB organ pregledati in ugotovljene nepravilnosti sporočiti pristojnim organom.ODLOČBA:Številka: 090-199/2014/7
Datum: 17. 12. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Jani Soršak d.o.o., Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), ki jo zastopa odvetnik Jani Soršak, z dne 13. 8. 2014, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) z dne 25. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. z dne 25. 7. 2014 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
- Pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana (Banka) z dne 18. 12. 2013 s prilogami, pri čemer mora prekriti: v prilogah I in III stolpec 10 (EC transfer price), v prilogi II stolpca 5 (Cena prenosa na delnico) in 6 (Skupna cena prenosa) ter na 49. in 50. strani pogodbe (podpisi strank pogodbe) elektronske naslove, telefonsko številko in številko faksa;
- Pogodbe o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke med DUTB in Novo Ljubljansko banko d.d., Ljubljana, z dne 20. 12. 2013, s prilogo, pri čemer mora v 11.1 točki prekriti naslove elektronske pošte ter telefonsko številko in številko faksa;
- Dogovora o zagotovitvi dokumentacije NLB o naložbah z dne 30. 4. 2014, pri čemer mora v 5. členu prekriti telefonske številke.

2.    V preostalih delih (to je glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti) se pritožba prosilke zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 24. 6. 2014 na organ naslovila zahtevo za elektronske ali fizične kopije:
- pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, sklenjene med DUTB in NLB dne 18. 12. 2013;
- pogodbe o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke, sklenjene med DUTB in NLB dne 20. 12. 2013, še posebej v zvezi s kreditnimi mapami neplačnikov T-2 d.o.o., Zvon Ena holding in Zvon Dva holding;
- dogovor med DUTB in NLB z dne 30. 4. 2014 v zvezi s kreditnimi mapami neplačnikov T-2 d.o.o., Zvon Ena holding in Zvon Dva holding.
Zahtevala je še, da ji organ v zvezi z zahtevanimi pogodbami sporoči podatke o vrsti posla, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enake podatke iz morebitnih aneksov k pogodbi.

Z izpodbijano odločbo z dne 25. 7. 2014 je organ prosilkino zahtevo v celoti zavrnil. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti, sicer izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja, vendar v celoti predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost). V zvezi z dokumenti naj bi bil izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, poleg tega pa naj bi bili označeni kot poslovna skrivnost tudi v samih določbah in v skladu s 7. členom Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga je organ sprejel 18. 3. 2014. V obrazložitvi je organ navedel še, da ZDIJZ v 6.a členu določa, da so prosto dostopne informacije iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma, sedež banke in neplačnika ter končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa ter da je te podatke na svoji spletni strani, www.dutb.eu, objavil že dne 17. 4. 2014.

Organ je pritožbo prosilke z dne 13. 8. 2014 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, Pooblaščencu odstopil v reševanje. Prosilka je v pritožbi povzela trditve organa iz odločbe z dne 9. 6. 2014, s katero ji je organ zavrnil dostop do kreditnih map neplačnikov T-2 d.o.o., Zvon Ena holding in Zvon Dva holding, in poudarila, da je bil organ ustanovljen marca 2013 kot družba v državni lasti na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS, št. 105/12, 63/13 - ZS-K in 23/14 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju: ZUKSB). Citirala je objavo s spletne strani organa, da je njegovo poslanstvo: - stabilizirati slovenski finančni sektor z izvajanjem ZUKSB tako, da od sistemsko pomembnih bank prevzame slaba sredstva; - spodbujati zaupanje v finančni sistem in delovati v skladu z najvišjimi standardi korporativnega upravljanja; - doseči najvišjo možno vnovčljivo vrednost odkupljenih sredstev; - olajšati in spodbujati trajnostno prestrukturiranje gospodarstva v Sloveniji. Iz opisa zahtevanih pogodb, ki ga je organ sam podal v svoji odločbi z dne 9. 6. 2014, izhaja, da je organ na NLB prenesel naloge, ki jih je dolžan opravljati sam na podlagi zakona (upravljanje posojil, upravljanje premoženja in odprodaja), celo odplačno. S pogodbo z dne 20. 12. 2013 je organ (po lastnih navedbah) NLB naročil in pooblastil, da glede premoženja, ki ga je od NLB prevzel, deluje kot njen neizključni upravljavec premoženja s pooblastili za upravljanje prevzetega premoženja in sklepanje zavezujočih dogovorov v imenu in na račun organa. Organ je pojasnil tudi, da NLB izvaja pregled naložbene dokumentacije izbranih komitentov z namenom ugotovitve napak pri postopku odobravanja naložb in spremljajočih aktivnosti (v nadaljevanju: pregled naložb). Prosilka je poudarila, da to pomeni, da NLB opravlja pregled naložb, ki jih je odobrila sama, pri čemer je bila naloga pregleda teh naložb z zakonom zaupana organu. Z dogovorom z dne 30. 4. 2014 je organ (po lastnih navedbah) z NLB sklenil dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izročeno kreditno mapo in morebitno drugo dokumentacijo, ki jo je NLB posredovala organu v zvezi s prevzetim premoženjem in jo bo NLB potrebovala zaradi pregleda naložb. Vsebina tega dogovora, po mnenju prosilke, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ker gre za izvedbo nalog, ki so bile z zakonom v javnem interesu zaupane organu, in niti NLB niti organ teh aktivnosti ne moreta opravljati na trgu oziroma v okviru »tekme za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov«, na kar se sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Nadalje je navedla, da dejavnost NLB tudi ni upravljanje premoženja in sklepanje zavezujočih dogovorov v imenu in za račun drugega gospodarskega subjekta, ampak je taksativno določena z ZBan-1. Prosilka je poudarila še: - da se zahtevani dokumenti nanašajo na izvrševanje zakonsko določenih nalog, zaupanih organu v javnem interesu; - da je izrecno zahtevala še osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih, ki so po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 4.a členom tega zakona absolutno javni in bi zato moral organ pri odločanju uporabiti vsaj 7. člen ZDIJZ o delnem dostopu.

Organ je Pooblaščencu po pozivu poslal fotokopijo Pogodbe o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke med DUTB in Novo Ljubljansko banko d.d., Ljubljana, z dne 20. 12. 2013 (v nadaljevanju: Pogodba o upravljanju), in Dogovor o zagotovitvi dokumentacije NLB o naložbah z dne 30. 4. 2014 (v nadaljevanju: Dogovor). Pooblaščenec je s Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana (Banka) z dne 18. 12. 2013 (v nadaljevanju: Pogodba o prenosu terjatev) že razpolagal, ker je bila predmet odločanja v drugem pritožbenem postopku, zato jo je prevzel v predmetni spis.

Pooblaščenec je Novo ljubljansko banko d.d., Trg Republike 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: NLB) pozval, da se kot stranska udeleženka v postopku opredeli, ali zahtevani pogodbi in dogovor predstavljajo njeno poslovno skrivnost po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ in v katerih delih ter da za svoje navedbe predloži dokaze oziroma da pojasni, kakšna občutna škoda bi ji nastala kot posledica morebitnega razkritja posamezne pogodbe, dogovora oziroma njihovih delov nepooblaščeni osebi. NLB se na pravilno vročen poziv, kljub temu, da je bila opozorjena na posledice, ni odzvala v postavljenem roku.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa z dne 25. 7. 2014 v celoti.

Zahtevani pogodbi in dogovor nesporno predstavljajo informacije javnega značaja, sporno pa je, ali v celoti ali deloma predstavljajo poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1 in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep, da zahtevani pogodbi in dogovor v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, in je posledično svojo odločitev, da prosilkino zahtevo zavrne v celoti, napačno oprl na določbo 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, pri tem pa ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, kljub temu, da bi jo moral. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil v delu, ki se nanaša na dele zahtevanih pogodb, ki jih je organ napačno opredelil kot poslovno skrivnost. Pritožba prosilke je v teh delih utemeljena.

Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Informacija javnega značaja je v skladu s 4. členom ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, dosjeja registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Informacije javnega značaja so v skladu s 1. odst. 5. člena ZDIJZ prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilci). V 6. členu ZDIJZ so določene izjeme od prostega dostopa (1. odst.), test interesa javnosti (2. odst.) in »izjeme od izjem« (3. odst.). Organ je, kot pravna oseba javnega prava, zavezanec za posredovanje vseh informacij javnega značaja (torej vseh dokumentov, ki izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja), razen kolikor predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

ZDIJZ pa v skladu s 1. odst. 1.a člena ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Pod prevladujočim vplivom je po izrecni določbi 3. odst. 1.a člena ZDIJZ tudi banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Za subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja določene v 4.a členu ZDIJZ (,in sicer ožje kot za zavezance po 1. členu ZDIJZ). Pri tem je treba upoštevati izjeme, »izjeme od izjem« in test interesa javnosti iz 6. člena ZDIJZ. Posebej za primere, ko prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, so v 6.a členu ZDIJZ določene še dodatne »izjeme od izjem«. V 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ je določeno, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz 3. odst. 1.a člena tega zakona, ne glede na določbe 1. odst. 4.a člena in 1. odst. 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezen kredit, med drugim iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB. Določeno je torej, kateri podatki iz pogodb o prevzemu terjatev med banko in DUTB so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ (na primer izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ ali varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ) – če izjeme ne obstajajo, je ta določba v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja brez pomena (pomembna sicer ostaja v kontekstu proaktivne objave informacij javnega značaja, vendar za konkreten postopek z zahtevo in pritožbo to ni relevantno).

Določba 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (t. i. subjektivni kriterij; 1. odst. 39. člena ZGD-1). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij; 2. odst. 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (3. odst. 39. člena ZGD-1).

Iz citiranih pravnih podlag izhaja, da bi se v konkretnem primeru organ (ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ) ali NLB (ki sicer je banka iz 3. odst. 1.a člena ZDIJZ, vendar ne nastopa kot organ prve stopnje, ker prosilka dostopa do informacij javnega značaja ni zahtevala od njega) lahko sklicevala na določbo 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ le v primeru, da bi bil v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Organ je glede na dejansko stanje napravil napačen sklep, da zahtevani dokumenti v celoti predstavljajo izjemo od prostega dostopa zaradi varstva poslovne skrivnosti po 2. tč. 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku namreč ugotovil, da le določeni deli ene od zahtevanih pogodb predstavljajo poslovno skrivnost in je zato treba dostop do njih zavrniti.

Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Po ustaljeni praksi Pooblaščenca (na primer odločbi Pooblaščenca št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Organ obstoja lastne poslovne skrivnosti v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni z ničimer izkazal, ampak je obstoj te izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja le zatrjeval in citiral določbe 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ ter 39. člena ZGD-1 in se skliceval na lasten Pravilnik o poslovni skrivnosti, ki pa ga Pooblaščencu v pritožbenem postopku ni posredoval. NLB se na poziv Pooblaščenca k stranski udeležbi sploh ni odzvala.

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. 1. odst. 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Organ bi moral pri odločanju na prvi stopnji uporabiti tudi te določbe ZDIJZ in Uredbe, vendar jih ni.

A.    Izjema poslovne skrivnosti

I.    O Pogodbi o prenosu terjatev

Določba 8.10.1. Pogodbe o prenosu terjatev, na katero se sklicuje organ, res določa, da mora vsaka stranka določila in pogoje te pogodbe obravnavati kot zaupne in jih ne sme razkriti. Vendar pa določba 8.10.2. te pogodbe izrecno določa, da člen 8.10.1. ne prepoveduje razkritja nobene informacije med drugim, če in v obsegu, v katerem:
(a)    se razkritje zahteva po pravu, ki se uporablja, ali s strani katerega koli državnega organa;
(f)    informacija je ali postane javno dostopna (razen, če s kršitvijo te pogodbe).
Določba 8.15.1. še izrecno določa, da to pogodbo ureja pravo, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, v skladu z njim pa se ta pogodba tudi razlaga.

ZDIJZ v slovenskem pravnem redu pomeni konkretizacijo ustavne pravice do varstva svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS. Uveljavlja splošno načelo proste dostopnosti do informacij javnega značaja kot najvišjega izraza človekove pravice do informiranosti in informiranja. Pri obravnavanju dostopa do informacij, s katerimi razpolaga organ kot subjekt javnega prava, je torej treba izhajati iz premise, da so vsi dokumenti, s katerimi razpolaga, prosto dostopni (5. člen ZDIJZ), in obstoj izjem od prostega dostopa šele dokazati. Zato je treba ZDIJZ razumeti kot tisto pravo, ki zahteva razkritje Pogodbe o prenosu terjatev na splošno, razen če so izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena tega zakona. Nikakor pa ni mogoče šteti, da zgoraj citirane določbe Pogodbe o prenosu terjatev, ki se med drugim sklicujejo na veljavni pravni red v RS, zadostujejo za izpolnjenost subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi Pooblaščenca in Upravnega sodišča je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Niti NLB niti organ pa nista predložila nobenih drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je Pooblaščenec zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ, pa je bil sprejet šele 18. 3. 2014, torej po sklenitvi pogodbe, zato zanjo ne more veljati. Pooblaščenec je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je Pooblaščenec presojal, ali je Pogodbo o prenosu terjatev oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju.

Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano Pogodbo o prenosu terjatev in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe ali neplačnikom povzročilo občutno škodo, razen podatkov o dogovorjenem plačilu za terjatve, deleže in delnice. Prav tako niti organ niti NLB z ničimer nista uspela utemeljiti svojih nasprotnih trditev. Očitno pa je, da bi z razkritjem prenosne cene za posamezno terjatev, ki se z zahtevano pogodbo prenaša, in z razkritjem prenosne cene za posamezen delež oziroma delnico, ki se prenaša, lahko prišlo do občutne škode za obe stranki pogodbe, in poslovnega subjekta, katerega terjatev oziroma delež ali delnica se prenaša, občutno pa bi bil prizadet tudi javni interes, zaradi katerega je bil organ sploh ustanovljen. Končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika (katere razkritje organu nalaga določba 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ) sicer je podatek, ki ga ne bi bilo mogoče šteti za poslovno skrivnost. Ne glede na to pa zahtevana Pogodba o prenosu terjatev podatka o končni bruto izpostavljenosti do posameznega neplačnika na dan prenosa terjatve na organ niti ne vsebuje. Zato so vse navedbe organa v zvezi s tem povsem neutemeljene. V zahtevani Pogodbi o prenosu terjatev so navedene le prenosne cene za posamezno terjatev in posamezen delež oziroma delnico. Očitno pa je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami, deleži in delnicami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Občutna škoda bi v primeru razkritja nastala več subjektom. Organ bi bil onemogočen pri izterjavi ali nadaljnji odprodaji terjatve oziroma deleža, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma delež – ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. Ob tem bi bil oškodovan organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bil organ ustanovljen (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. Na drugi strani bi z razkritjem nastala škoda tudi posameznim neplačnikom, katerih krediti so bili preneseni na organ, ker bi javnost in s tem trg (njihovi sedanji in potencialni poslovni partnerji) izvedeli, kako, na podlagi skrbnega pregleda poslovanja dolžnika (neplačnika) in same strukture terjatve, finančno stanje dolžnika vrednotita NLB (kreditodajalec - banka) in organ (prevzemnik terjatve). S tem bi bilo prizadeto zaupanje trga v poslovanje neplačnika, katerega terjatev se prenaša, odplačilo dolga pa bi s tem postalo še bolj negotovo. Iz istega razloga bi bila znatno otežena finančna in organizacijska sanacija neplačnikov, katerih deleži se prenašajo, posledično pa bi bil tudi iztržek organa ob odprodaji deleža bistveno nižji od načrtovanega.

Glede na to, da je organ subjekt javnega prava, ki se za opravljanje javnih nalog v celoti (vsaj posredno) financira iz javnih sredstev, vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. tega člena, dostop do informacije javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Pogodba o prenosu terjatev v členu 3.1.6. določa vsoto cen prenosa vsega prevzetega premoženja, povečano za črpan znesek (pri čemer črpan znesek pomeni skupni znesek posojila za obratna sredstva, ki ima pomen iz pogodbe z dne 30. 8. 2013, ki sta jo organ in NLB sklenila v zvezi z zagotovitvijo vnaprejšnje likvidnosti DUTB s strani NLB). Ta skupni znesek, ki se ga je organ zavezal plačati NLB, prestavlja podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba dostop do tega podatka, kljub temu, da predstavlja poslovno skrivnost, vseeno dovoliti na podlagi zgoraj citirane 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Prenosne vrednosti za posamezno terjatev, delež oziroma delnico, pa vsaka posebej ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se terjatve, deleži oziroma delnice s pogodbo prenašajo kot celota – le vsota vseh zneskov (torej skupna cena, ki se jo je organ zavezal plačati NLB) pomeni podatek o porabi javnih sredstev.

Iz navedenih razlogov je Pooblaščenec pritožbi prosilke delno ugodil, razen v delih, ki se nanašajo na ugotovljene poslovne skrivnosti in jih mora organ v skladu s 1. al. 1. tč. izreka te odločbe prekriti (v teh delih je pritožbo prosilke zavrnil).

II.    O Pogodbi o upravljanju

Z določbo 9. člena Pogodbe o upravljanju, na katero se sklicuje organ, sta se organ in NLB zavezali le, da bosta kot poslovno skrivnost varovali vse podatke, »pridobljene pri tej pogodbi ali v zvezi z njo« - nista pa kot poslovno skrivnost določili same pogodbe. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ, pa je bil sprejet šele 18. 3. 2014, torej po sklenitvi pogodbe, zato zanjo ne more veljati.

Ker subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen, je Pooblaščenec z vpogledom v zahtevano Pogodbo o upravljanju in prilogo preverjal, ali je izpolnjen t. i. objektivni kriterij, vendar ob odsotnosti konkretnih argumentov organa in NLB, ni mogel šteti, da je ta izpolnjen, ker za noben del zahtevane pogodbe o upravljanju  ni očitno, da bi njegovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe povzročilo občutno škodo. Še več, niti stranki pogodbe se očitno nista dovolj potrudili, da bi vsebino zahtevane Pogodbe o upravljanju ščitili pred nepooblaščenimi osebami, ker sta pogodbo izrecno sestavili v poljubnem številu izvodov (14. člen Pogodbe o upravljanju) – če obstaja poljubno število izvodov določenega dokumenta, je posledično po naravi stvari nemogoče nadzorovati njegovo širjenje, kar pa je v diametralnem nasprotju z bistvom varstva poslovne skrivnosti.

III.    O dogovoru

Dogovor ne vsebuje nobene določbe ali oznake, ki bi nakazovala na obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Organ se je sicer skliceval na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki naj bi ga sprejel 18. 3. 2014, vendar Pooblaščenca v pritožbenem postopku z njegovo vsebino ni seznanil oziroma niti ni izkazal njegovega obstoja, zato je Pooblaščenec štel, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni podan.

Z vpogledom v Dogovor se je Pooblaščenec prepričal, da ta ne vsebuje nikakršnih podatkov, ki bi kakorkoli lahko povzročili škodo ob njihovem razkritju, in pritrjuje navedbam prosilke, da gre za izvedbo nalog, ki so bile z zakonom v javnem interesu zaupane organu, in niti NLB niti organ teh aktivnosti ne moreta opravljati na trgu oziroma v okviru »tekme za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov«, na kar se sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Zahtevani dogovor, ravno obratno, očitno predstavlja dokument, s katerim javnost mora biti seznanjena, saj ima pravico vedeti, kdo in na »kakšni pravni podlagi« je prevzel zakonska pooblastila in naloge organa, ki ga je država ustanovila prav z namenom, da izvršuje ta pooblastila in naloge – med drugim tudi nalogo pregleda pravilnosti delovanja in procesov NLB pri podeljevanju t. i. »slabih kreditov«, zaradi katerih je bil s strani Vlade RS nad NLB odrejen ukrep po ZUKSB. Prav zahtevani dogovor pa predstavlja nekakšen izvedbeni akt o prenosu navedene pristojnosti organa na NLB.

IV.    Druge izjeme od prostega dostopa

Pooblaščenec je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v obeh zahtevanih pogodbah in dogovoru nahajajo tudi varovani osebni podatki (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), in sicer naslovi elektronske pošte posameznikov, telefonske številke ter številke faksa. Za te podatke ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi omogočala javno razkritje. Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani pogodbi in dogovor ugotovil, da je te osebne podatke s prekritjem mogoče iz zahtevanih dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ), zato je odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, pritožbo prosilke pa tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.

Ker bodo fotokopije pogodb in dogovora, ki jih mora organ na podlagi 1. tč izreka te odločbe posredovati prosilki, vsebovale tudi podatke, ki jih je prosilka zahtevala podredno, so vse njene navedbe, ki se nanašajo na t. i. osnovne podatke o pogodbi iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, irelevantne.

V.    Sklepno

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je organ napačno uporabil določbo 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, na katero je oprl izpodbijano odločbo. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo prve stopnje delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je v delih, glede katerih je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov) je pritožbo prosilke na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                     
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka pooblaščenke                           

Informacijski pooblaščenec
 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka