Prosilec - Mestna občina Ptuj
+ -Številka: 090-196/2014
Kategorije: Davčna tajnost, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je zahteval podatke iz evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za določena zemljišča in določene subjekte. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil glede podatkov subjektov, ki so za zahtevane podatke navedli, da gre za njihovo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane podatke tistih subjektov, ki obstoja poslovne skrivnosti niso izkazali z ustreznim aktom o določitvi poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da zahtevani podatki ne predstavljajo davčne tajnosti, kot je to trdil en izmed subjektov.ODLOČBA:Številka: 090-196/2014
Datum: 7. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ___________________________(v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 8. 2014 zoper dopolnilno odločbo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ) št. 090-6/2014 z dne 22. 7. 2014, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 4. 8. 2014 zoper 2. točko dopolnilne odločbe organa št. 090-6/2014 z dne 22. 7. 2014 se ugodi in se izpodbijana odločba v 2. točki odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v podatke iz evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leta 2011, 2012, 2013 in 2014 za vsa zemljišča na območju organa v lasti gospodarskih subjektov Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., in Valprofil d.o.o.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 3. 4. 2014 od organa zahteval vpogled, z možnostjo fotokopiranja, naslednjih informacij:
1. Podatke iz evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), za leta 2011, 2012, 2013 in 2014, za:
- vsa zemljišča na območju organa v lasti družbe Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, Dunajska 117,
- vsa zemljišča na območju organa v lasti družbe SATURN 2, storitve in trgovina d.o.o.,
- vsa zemljišča na območju organa v lasti družbe Probanka d.d.,
- vsa zemljišča na območju organa v lasti družbe Perutnina Ptuj d.d. in njenih odvisnih družb,
- naslednje parcelne številke: 602, 603, 605, 618/1, 620/5, 566/45, 566/14, 566/15, 623/5, 624/1, 566/42, 657/6, 627/3, 630/2, 630/1 – vse k.o. Krčevina pri Vurbergu;
- naslednje parcelne številke: 486/61, 486/70, 486/16, 486/6, 486/48, 817/8, 1576/12, 1574/4, 1574/1, 1578/50, 1578/21, 1578/54, 1578/51, 1569/1, 1569/3, 1554/1, 1555/1, 486/17, 486/7, 813/3, 831/3, 831/4, 830/1, 831/1 – vse k.o. Ptuj,
- za vsa druga zemljišča v industrijski coni Puhova Ptuj,
- za vsa zemljišča, ki so bila na novo vključena v bazo zavezancev za plačilo NUSZ za leto 2013 in/ali v spisek zavezancev za plačilo NUSZ, ki so bila za leto 2013 (na novo) posredovana na DURS.
2. Podatke na spisku zavezancev za plačilo NUSZ, ki jih je organ posredoval DURS za leta 2011, 2012, 2013 in 2014 za zgoraj navedene lastnike/parcelne številke.
Organ je dne 17. 4. 2014 prosilca pozval k dopolnitvi zahteve, tako, da pojasni pojem »odvisne družbe« iz osme alineje 1. in 2. točke zahteve in katera zemljišča so mišljena pod sedmo alinejo 1. in 2. točke zahteve.
Prosilec je dne 22. 4. 2014 zahtevo dopolnil in pojasnil, da odvisne družbe predstavljajo vse gospodarske družbe, kjer ima Perutnina Ptuj d.d. ali družba Holding PMP d.d. več kot 50% lastniški delež (torej tudi PP energija d.o.o., Agroinvesticije d.o.o. in ostale družbe). V ta sklop zemljišč naj bo vključena tudi celotna vinska klet – del pod zemljo. Prav tako je prosilec navedel, da je pod ostala zemljišča v sedmi alineji 1. točke svoje zahteve mislil naslednja zemljišča: 1734/2, 1734/1, 1748/2, 1750/2, 1692/9, 1678/2, 1678/3, 1678/5, 1678/7, 1678/8, 1677, 1678, 1678/4, 1678/27, 1682/2, 1629/6, 1501/3, 1498/1, 1504/1, 1491, 1488, 450/3, 450/17, 450/7, 1558/8, 1469, 1566.
Dne 5. 5. 2014 je organ prosilca ponovno pozval k dopolnitvi vloge in navedel, da organ ne razpolaga s podatki o gospodarskih družbah, kjer ima Perutnina Ptuj d.d. ali družba Holding PMP d.d. več kot 50% lastniški delež, prav tako takšni zbirni podatki niso razvidni iz javno dostopnih evidenc (poslovni register, sodni register in centralni register vrednostnih papirjev). Prosilec naj zato poimensko navede gospodarske družbe, za katere zahteva informacije.
Prosilec je dne 12. 5. 2014 dopolnil zahtevo tako, da je navedel, da v sedmi alineji 1. in 2. točke zahteve želi dokumente za vsa zemljišča na območju organa, ki so v lasti Perutnine Ptuj d.d., družbe Holding PMP d.d., PP energija d.o.o. in Agroinvesticije d.o.o.
Organ je dne 21. 5. 2014 k stranski udeležbi v postopku pozval 31 gospodarskih subjektov, in sicer: AGIS PLASTIFICIRNICA d.o.o., Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, AGIS ZAVORE d.d., Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, ALTIUS INVEST, investiranje in svetovanje d.o.o., Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj, APOLLO d.o.o., Svetinci 35, 2253 Destrnik, ASFALTI PTUJ d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj, DAV d.o.o., Svržnjakova ulica 2, 2250 Ptuj, DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj, EAST J.B.M. TRADE d.o.o., Rogozniška cesta 33, 2250 Ptuj, EKSTRA, trgovina in servis koles, d.o.o., Čučkova ulica 6/A, 2250 Ptuj, FINFLOOR d.o.o., Vipavska cesta 68, 5000 Nova Gorica, GMG ELMONT d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, GORENJE SUROVINA d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, HYPO LEASING podjetje za financiranje d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana, HYPO nepremičnine d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana, LG-METAL trgovina in storitve d.d., Valvasorjeva ulica 12A, 2000 Maribor, LIDL d.o.o., k.d., Poslovna cona Žeje pri Komenci, Pod lipami 1, 1218 Komenda, Logistika in transport d.o.o., Koroška cesta 51, 2366 Muta, LP MYCRON d.o.o., Puhova ulica 7, 2250 Ptuj, MM Kapa d.o.o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana, MOM TRADE d.o.o., Mariborska cesta 23, 2250 Ptuj, PERUTNINA PTUJ d.d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana, PPS – PEKARNE PTUJ d.d., Rogozniška cesta 2, 2250 Ptuj, PROBANKA d.d., Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor, RIMLJAN d.o.o., Vegova ulica 4, 2250 Ptuj, SATURN 2, storitve in trgovina, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, SILINA d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, ŠPEDICIJA GOJA d.o.o., Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj, TEHCENTER d.o.o., Puhova ulica 15, 2250 Ptuj, TPV d.d., Kandijska cesta 60, 8000 Novo mesto ter VALPROFIL d.o.o., Gorišnica 110, 2272 Gorišnica. Na navedeni poziv organa je odgovorilo 29 subjektov, pri čemer na poziv nista odgovorila le gospodarska subjekta MOM TRADE d.o.o., Mariborska cesta 23, 2250 Ptuj in APOLLO d.o.o., Svetinci 35, 2253 Destrnik.
Dne 3. 6. 2014 je organ s sklepom št. 090-6/2014 podaljšal rok za odločitev o zahtevi prosilca za 30 delovnih dni – do 23. 7. 2014.
Organ je dne 7. 7. 2014 izdal delno odločbo št. 090-6/2014, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil glede zahteve po dokumentih pri parcelnih številkah 1574/1, 1678/2, 1678/3, 1678/5, 1678/8, 1677, 167, 1678/4, 1768/27 ter 1678/2, vse k.o. Ptuj. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov v zvezi z navedenimi parcelnimi številkami in pri tem prekril varovane osebne podatke. V celoti je organ zavrnil dostop do podatkov iz evidence plačil NUSZ za parcelne številke 602, 603, 605, 618/1, 620/5, 566/45, 566/14, 566/15, 623/5, 624/1, 566/42, 627/6, 630/2 in 630/1, vse k.o. Krčevina pri Vurbergu ter številke 817/8, 831/3, 831/4, 830/1, 831/1, 1578/1, 1678 ter 813/3, vse k.o. Ptuj, in do seznama na novo vključenih fizičnih oseb v letu 2013, ker naj z navedenimi dokumenti ne bi razpolagal.
Dne 22. 7. 2014 je organ izdal dopolnilno odločbo št. 090-6/2014, s katero je v 1. točki izreka v celoti zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevan vpogled v evidenco plačil NUSZ za gospodarske družbe Agroinvesticije d.o.o., PP energija d.o.o. in Holding PMP d.d., ker naj z zahtevanimi dokumenti ne bi razpolagal. Zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ v 2. točki izreka odločbe v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov glede gospodarskih družb Perutnina Ptuj d.d., Hypo nepremičnine d.o.o., Saturn 2 d.o.o., Probanka d.d., Heta Asset resolution d.o.o. (prej Hypo Leasing, podjetje za financiranje d.o.o.), Finfloor d.o.o., Lidl d.o.o., k.d., Asfalti Ptuj d.o.o., Drava, vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., GMG Elmont d.o.o., Dav d.o.o., Ekstra, trgovina in servis koles, d.o.o., Valprofil d.o.o., Altius invest, investiranje in svetovanje d.o.o., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Špedicija Goja d.o.o. ter MM Kapa d.o.o. V odločbi je organ še navedel, da bo prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov gospodarskih subjektov, ki bodisi niso odgovorili na njegov poziv, ali pa so se izrecno opredelili, da njihova dokumentacija ne predstavlja poslovne skrivnosti.
Prosilec se je zoper dopolnilno odločbo organa z dne 22. 7. 2014 pritožil in navedel, da zahtevani podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-6/2014, z dne 14. 8. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je gospodarske subjekte, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, do katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen, pozval k stranski udeležbi v pritožbenem postopku. Pri tem je subjekte, ki so prvostopenjskemu organu navedli, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, pri tem pa niso predložili sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, pozval, da le-tega posredujejo, če z njim razpolagajo. Subjekte, ki so sklep o določitvi poslovne skrivnosti posredovali, vendar iz določb sklepa Pooblaščenec ni razbral določb, ki bi zahtevane dokumente oz. njihovo vsebino opredeljevale kot poslovno skrivnost, je Pooblaščenec pozval, da se do tega opredelijo oz. da navedejo relevantne določbe iz posredovanih sklepov.
Na poziv Pooblaščenca je odgovoril le gospodarski subjekt Altius invest d.o.o., ki je navedel, da se je o vprašanjih iz poziva Pooblaščenca že izrekel pri organu in je odgovoru organu priložil tudi sklep o poslovni skrivnosti.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami glede zadeve, je dne 13. 10. 2014 organ pozval, da poda dodatna pojasnila.
Organ je Pooblaščencu odgovoril dne 20. 10. 2014 z dodatnimi pojasnili in mu dne 23. 10. 2014 posredoval še dodatno dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se je pritožil zoper dopolnilno odločbo organa z dne 22. 7. 2014, zaradi česar dokumenti, o katerih je organ odločal v delni odločbi z dne 7. 7. 2014, niso predmet tega pritožbenega postopka. Prav tako niso predmet pritožbenega postopka dokumenti gospodarskih subjektov, za katere je organ v 1. točki izpodbijane odločbe z dne 22. 7. 2014 navedel, da z njimi ne razpolaga, torej dokumenti gospodarskih subjektov Agroinvesticije d.o.o., PP energija d.o.o. ter Holding PMP d.d. Prosilec namreč v pritožbi ne navaja, da se pritožuje zoper ta del odločbe organa, prav tako je v odgovoru Pooblaščencu na poziv izrecno navedel, da se pritožuje le v zavrnilnem delu glede zavrnitve dostopa zaradi domnevnega obstoja poslovne skrivnosti, torej glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilcu moral omogočiti dostop do dokumentov, do katerih je zavrnil dostop v 2. točki dopolnilne odločbe št. 090-6/2014 z dne 22. 7. 2014. Gre za dokumente, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Perutnina Ptuj d.d., Hypo nepremičnine d.o.o., Saturn 2 d.o.o., Probanka d.d., Heta Asset resolution d.o.o. (prej Hypo Leasing, podjetje za financiranje d.o.o.), Finfloor d.o.o., Lidl d.o.o., k.d., Asfalti Ptuj d.o.o., Drava, vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., GMG Elmont d.o.o., Dav d.o.o., Ekstra, trgovina in servis koles, d.o.o., Valprofil d.o.o., Altius invest, investiranje in svetovanje d.o.o., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Špedicija Goja d.o.o. ter MM Kapa d.o.o. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti prav tako preverjal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Ali zahtevane informacije obstajajo?
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
Nesporno in nedvomno so izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj informacij javnega značaja glede vseh predpostavk zahtevanih dokumentov iz 2. točke izpodbijane odločbe, torej glede podatkov iz evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leta 2011, 2012, 2013 in 2014 za vsa zemljišča na območju organa v lasti družb Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o. (prej Hypo Leasing, podjetje za financiranje d.o.o.), Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, Lidl d.o.o. k.d., MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – pekarne Ptuj d.d., Probanka d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., Špedicija Goja d.o.o. in Valprofil d.o.o. Organ z navedenimi informacijami razpolaga v materializirani obliki in ne zanika, da informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Navedene dokumente je organ Pooblaščencu tudi posredoval. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa do navedenih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa, iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V 2. točki izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do dokumentov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o. (prej Hypo Leasing, podjetje za financiranje d.o.o.), Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, Lidl d.o.o. k.d., MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – pekarne Ptuj d.d., Probanka d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., Špedicija Goja d.o.o. in Valprofil d.o.o. zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede dokumentacije, ki se nanaša na navedene gospodarske subjekte podana navedena izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, kadar gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.
3.1.1. Subjektivni kriterij po ZGD-1
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.
Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Dolžnost vsakega posameznega poslovnega subjekta je, da varuje svoje poslovne skrivnosti sam. Če tega ni storil pravočasno, mora sam trpeti posledice svojega ravnanja.
Iz predložene dokumentacije izhaja, da je organ na podlagi 43., 44. in 138. člena ZUP zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi pozval k udeležbi v postopku 31 gospodarskih subjektov, pri čemer jih je na njegov poziv odgovorilo 29. Od teh so za konkretni pritožbeni postopek relevantni le odgovori gospodarskih subjektov, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, do katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Gre torej za odgovore naslednjih gospodarskih subjektov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe: Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o. (prej Hypo Leasing, podjetje za financiranje d.o.o.), Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, Lidl d.o.o. k.d., MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., Špedicija Goja d.o.o. in Valprofil d.o.o.
Vsi navedeni gospodarski subjekti so v odgovorih organu zatrjevali, da zahtevana dokumentacija predstavlja njihovo poslovno skrivnost. Pri tem pa so le gospodarski subjekti Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Lidl d.o.o. k.d. ter Špedicija Goja d.o.o. predložili sklep o določitvi poslovne skrivnosti, kot to od njih zahteva že navedena določba prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Ob vpogledu v sklepe navedenih gospodarskih subjektov je Pooblaščenec ugotovil, da iz sklepov gospodarskih subjektov Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Lidl d.o.o. k.d. ter Špedicija Goja d.o.o. izhaja, da zahtevane dokumente oz. podatke v njih (podatke iz evidence zavezancev za plačilo NUSZ) opredeljujejo kot poslovno skrivnost. Tako je v 4. točki 5. člena Sklepa o poslovni skrivnosti gospodarskega subjekta Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o. z dne 1. 4. 2013 navedeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki se nanašajo na podatke v zvezi z odmero davkov in ostalih dajatev, kamor nedvomno sodijo tudi podatki, ki se nanašajo na odmero NUSZ. Hkrati Sklep o razglasitvi poslovne skrivnosti gospodarskega subjekta Lidl d.o.o. k.d. z dne 1. 5. 2009 v prvem odstavku izrecno določa, da se za poslovno skrivnost razglasijo vsi podatki in dokumenti iz evidence zavezancev za plačilo NUSZ ter vsa korespondenca, ki vsebuje občutljive podatke finančne narave in se nanaša na odmero NUSZ, pritožbe zoper že izdane odmere ter dokumentacija, ki zadeva upravne in sodne postopke, ki ni javne narave. Prav tako iz Sklepa o določitvi podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost družbe gospodarskega subjekta Špedicija Goja d.o.o. z dne 10. 4. 2013, v sedmi alineji dela II. kot poslovno skrivnost opredeljuje podatke o zemljiščih in drugih nepremičninah podjetja, torej podatke, ki so razvidni ravno iz evidence zavezancev za plačilo NUSZ. Sklepi navedenih subjektov so bili izdani pravočasno (1. 5. 2009, 1. 4. 2013 oz. 10. 4. 2013), torej še preden je bila podana zahteva za dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanje (3. 4. 2014). Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je glede dokumentov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Lidl d.o.o. k.d. ter Špedicija Goja d.o.o., izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.
Drugače pa je Pooblaščenec ugotovil glede dokumentov, ki se nanašajo na gospodarski subjekt Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d. Iz sklepa navedenega gospodarskega subjekta namreč ne izhaja, da bi bili podatki iz evidence zavezancev za plačilo NUSZ poslovna skrivnost. Pooblaščenec je zato navedeni gospodarski subjekt pozval, da pojasni, iz katerega dela predloženega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti izhaja, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Gospodarski subjekt na poziv Pooblaščenca ni odgovoril. Pooblaščenec zato glede dokumentov, ki se nanašajo na gospodarski subjekt Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., ugotavlja, da subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da ni izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede dokumentov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., in Valprofil d.o.o. Navedeni subjekti namreč odgovorom organu niso priložili sklepa o določitvi zahtevane dokumentacije za poslovno skrivnost. Tega niso storili niti na naknadni poziv Pooblaščenca z dne 9. 9. 2014. Pooblaščenec ob upoštevanju že navedenih določb ZGD-1 zato ugotavlja, da subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na navedene gospodarske subjekte, ni izpolnjen.
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen le glede dokumentov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Altius invest, investiranje in svetovanje, d.o.o., Lidl d.o.o. k.d. ter Špedicija Goja d.o.o.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec ugotavljal, ali je glede dokumentov, ki se nanašajo na preostale, zgoraj navedene gospodarske subjekte, morda izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.
3.1.2. Objektivni kriterij po ZGD-1
Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost.
Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«.
V konkretnem primeru so predmet presoje obstoja objektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti dokumenti, ki se nanašajo na gospodarske subjekte Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., in Valprofil d.o.o.
Ob pregledu dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane dokumente – izpise iz evidence zavezancev za plačilo NUSZ za leti 2011 in 2012 predstavljata dva tipa dokumentov – seznam in izpis vsakega elementa iz seznama. Seznam vsebuje osnovne podatke o zavezancu (ime, naslov), šifri tipa objekta, površini in znesku. Izpisi vsakega od elementov iz seznama vsebujejo poleg navedenih podatkov še podatke o šifri zavezanca, opisnem tipu objekta (npr. poslovni/zasebni, 1. ali 2. cona), obdobju vodenja evidence ter datumih posredovanja podatkov Davčni upravi RS (DURS). Dokumenti za leti 2013 in 2014 predstavljajo tabele z naslednjimi podatki: osnovni podatki o zavezancu (identifikacijska številka, naziv, naslov), podatki o območju (identifikacijska številka), identifikacijskih podatkih parcele (parcelna številka, katastrska občina), namembnosti območja, dejavnosti območja, zazidljivosti, površini, lastniškem deležu, letnem znesku ter obdobju za obračun nadomestila.
Pooblaščenec ne vidi, kako bi razkritje navedenih podatkov lahko predmetnim gospodarskim subjektom povzročilo občutno škodo na trgu, pri opravljanju njihove tržne dejavnosti. Večina podatkov (identifikacijski podatki o subjektih, lastništvo na nepremičninah in njihova namembnost) je javnosti dostopna iz uradnih evidenc. Kot že navedeno, mora, da bi se objektivni kriterij štel za izpolnjenega, biti očitno, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda. Pri pregledu navedenih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da ni očitno, da bi z razkritjem teh podatkov predmetnim gospodarskim subjektom nastala občutna škoda.
Navedenega pa v postopku niso izkazali niti predmetni gospodarski subjekti sami. Tako so gospodarski subjekti Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., Rimljan d.o.o. ter Saturn 2 d.o.o. v odgovorih organu navedli le, da zanje zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost. Gospodarski subjekt Valprofil d.o.o. je navedel še, da razkritja ne želi zaradi prevelike konkurence na trgu, gospodarski subjekt Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o. pa, da bi razkritje podatkov pomenilo prednost za njegove konkurente, medtem ko je gospodarski subjekt Dav d.o.o. navedel, da razkritja podatkov ne želi zaradi strateške lege nepremičnin in nadaljnjega prometa z njimi. Navedeni gospodarski subjekti torej v svojih odgovorih niso niti poskušali opredeliti nobenega od elementov (očitna verjetnost nastanka občutne škode), ki so potrebni za ugotovitev obstoja objektivnega kriterija za označitev podatka za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju.
Pooblaščenca pa niso prepričale niti navedbe gospodarskih subjektov Asfalti Ptuj d.o.o., Perutnina Ptuj d.d. in PPS – Pekarne Ptuj d.d. Glede na navedbe gospodarskega subjekta Asfalti Ptuj d.o.o. predstavlja nepremičninsko stanje družbe podatek, iz katerega se lahko razbere njeno finančno stanje. Družba bi lahko izgubila konkurenčno prednost pri nastopanju na trgu in pridobivanju poslov, s čimer bi jim nastala občutna gospodarska škoda iz naslova izgubljenega dobička. Gospodarski subjekt Perutnina Ptuj d.d. je navedel, da bi razkrivanje zahtevanih podatkov njihovi konkurenti in drugi subjekti lahko uporabili za snovanje strateških odločitev, s čimer bodo pridobili določeno konkurenčno prednost, kar bi se za njih odražalo v neposredni in občutni škodi. Na težave s konkurenco se je skliceval tudi gospodarski subjekt PPS – Pekarne Ptuj d.d., ki je navedel, da se zaradi težke situacije, v kateri se je znašla živilsko predelovalna panoga, dnevno srečujejo s poskusom prevzema njihovih kupcev, saj konkurenčne pekarne iz drugih regij agresivno nastopajo z različnimi komercialnimi potezami na njihovem področju. Razkritje podatkov bi tako prizadelo obstoj njihove družbe. Zgornje navedbe gospodarskih subjektov Asfalti Ptuj d.o.o., Perutnina Ptuj d.d. ter PPS – Pekarne Ptuj d.d. so po mnenju Pooblaščenca pavšalne in neargumentirane, splošne in nejasne, Pooblaščenec pa iz njih ne more ugotoviti, zakaj bi z razkritjem zahtevanih podatkov predmetnim gospodarskim subjektom nastala škoda in kakšna bi ta škoda dejansko bila.
Ob vsem navedenem je Pooblaščenec upošteval tudi dejstvo, da noben od navedenih gospodarskih subjektov ni odgovoril na njegov poziv k stranski udeležbi v pritožbenem postopku oz. k dodatni obrazložitvi, zakaj zahtevani dokumenti zanje predstavljajo poslovno skrivnost.
Glede na opisano dejansko stanje je Pooblaščenec pri ugotavljanju obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivosti upošteval tudi stališče Upravnega sodišča RS iz že navedene sodbe U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, po katerem zgolj generalno zatrjevanje obstoja poslovne skrivnosti brez obrazložitve škodljivih posledic v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Prav tako je Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 289/2013-16 z dne 8. 1. 2014 jasno navedlo, da mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna. Očitno občutno škodo pa mora gospodarski subjekt konkretno izkazati. Da je dokazno breme za izkazovanje obstoja poslovne skrivnosti na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, pa je stališče Upravnega sodišča tudi v že navedeni sodbi U 284/2008-25 z dne 27. 5. 2009.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da ni očitno, da bi z razkritjem teh podatkov predmetnim gospodarskim subjektom nastala občutna škoda, tega pa ni izkazal tudi nobeden od predmetnih gospodarskih subjektov. Upoštevaje tudi že navedeno sodno prakso Upravnega sodišča RS, je tako Pooblaščenec ugotovil, da v zvezi z dokumenti gospodarskih subjektov Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., in Valprofil d.o.o. objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni podan.
Glede na to, da Pooblaščenec ni ugotovil obstoja ne subjektivnega ne objektivnega kriterija za označitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost, Pooblaščenec ugotavlja, da glede dokumentov navedenih gospodarskih subjektov ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3.2. Obstoj ostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec pri pregledu zahtevane dokumentacije ni ugotovil obstoja morebitnih drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Gospodarski subjekt Perutnina Ptuj d.d. je sicer v svojem odgovoru organu z dne 18. 6. 2014 navedel, da razkritje zahtevanih podatkov predstavlja kršitev zaupnosti davčnega postopka in davčne tajnosti. Organ lahko sicer na podlagi 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do informacij, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Vendar pa Pooblaščenec ni sledil zgornjim navedbam gospodarskega subjekta Perutnina Ptuj d.d. Glede na določbe 8. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. , v nadaljevanju ZDavP-2), se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Definicija davčne tajnosti je podana v 15. členu ZDavP-2, po katerem se kot zaupni varujejo podatki, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi jih davčnemu organu posredoval zavezanec sam, temveč za podatke, ki so z generalno klavzulo določeni v drugem delu določbe prvega odstavka 15. člena kot »drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti torej: s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov) kot zavezanec oziroma prvostopenjski organ po ZDIJZ, gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca, ter gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z NUSZ). V konkretnem primeru se podatki zahtevajo od Mestne občine Ptuj in ne od davčnega organa. Ne gre torej za podatke, s katerimi razpolaga davčni organ, temveč za podatke, s katerimi razpolaga občina. Kot namreč jasno navaja tudi organ (Mestna občina Ptuj) v dodatnih pojasnilih Pooblaščencu z dne 22. 10. 2014, zahtevani podatki iz evidence NUSZ vsebujejo zgolj informativne zneske, saj odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za občino pripravi davčni organ, ki dejansko vodi vse postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, itd. Posledično torej zahtevani podatki dejansko ne vsebujejo informacij o odmerjenem nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da glede zahtevanih podatkov ni izpolnjen eden od temeljnih kriterijev za definicijo davčne tajnosti, kot ta izhaja iz 15. člena ZDavP-2 in torej tudi izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
4. Sklepno
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka dopolnilne odločbe organa št. 090-6/2014 z dne 22. 7. 2014 v celoti ugoditi.
Pooblaščenec ugotavlja, da izpodbijana odločba organa v tem delu, torej glede zavrnitve dostopa do podatkov iz evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leta 2011, 2012, 2013 in 2014 za gospodarske subjekte Asfalti Ptuj d.o.o., Dav d.o.o., Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Ekstra, trgovina in servis koles d.o.o., Finfloor d.o.o., Gmg Elmont d.o.o., Heta Asset resolution d.o.o., Hypo Nepremičnine d.o.o. Ljubljana, MM Kapa d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Probanka d.d., Poslovni sistem Mercator d.d., PPS – Pekarne Ptuj d.d., Rimljan d.o.o., Saturn 2 d.o.o., in Valprofil d.o.o., ni pravilna.
Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav. Informacijski pooblaščenec:
svetovalka Informacijskega pooblaščenca Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka