Oddih Žitkovci d.o.o. - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
+ -Številka: 090-195/2014
Kategorije: Osebni podatek, Stroški
POVZETEK:Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do informacij, ki so nastali po določenem datumu v zvezi z reševanjem takratne vloge prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ki se je nanašala na usklajevanje ipd. med partnerji projekta »e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«. Organ je zahtevi delno ugodil, na način, da je zavrnil dostop do elektronskih naslovov oseb, ki niso javni uslužbenci. Ob tem je zaračunal tudi stroške posredovanja informacij javnega značaja. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec odločil, da je organ dolžan prekriti vse elektronske naslove fizičnih oseb, saj ni bilo izkazano, da gre za elektronske naslove javnih uslužbencev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, ki v skladu z 2. odstavkom 106. člena ZVOP-1, ne sodijo med varovane osebne podatke. Informacijski pooblaščenec je tudi odločil, da je organ nezakonito zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja, ker pred izdajo izpodbijane odločbe prosilca ni opozoril na plačilo stroškov, kar pomeni, da ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga 3. odstavek 36. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:Številka: 090-195/2014/9
Datum: 29. 1. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 16. 7. 2014 in dopolnjeni dne 31.7.2014, podjetja Oddih Žitkovci d.o.o., Glavarjeva 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 10. 7. 2014, št. 090-38/2014/23, Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 10. 7. 2014, št. 090-38/2014/23, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, po elektronski pošti posredovati dokumente od št. 090-38/20140/1 do 090-38/2014/16, od št. 090-38/2014/18 do št. 090-38/2014/22 in od št. 092-173/2014/1 do št. 092-173/2014/36, s tem, da je organ dolžan na dokumentih od št. 090-38/2014/5 do št. 090-38/2014/14 in 16 ter od št. 092-173/2014/1 do št. 092-173/2014/36, prekriti vse elektronske naslove fizičnih oseb.
2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ omogoči vpogled v listine - dopise in uradne zaznamke, ki so nastali ali/in bili prejeti na organ po 5. 5. 2014 do dneva vpogleda, v zvezi z reševanjem takratne vloge prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ki se je nanašala na usklajevanje ipd. med partnerji projekta »e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«, vse s tem v zvezi, vendar le pri organu od 5. 5. 2014 dalje do dneva vpogleda.
Organ je prosilca povabil na vpogled v dokumentacijo, ki naj bi se opravil dne 3. 7.2014, vendar pa do vpogleda ni prišlo, saj je prosilec pred tem, in sicer dne 30. 6. 2014, na organ vložil dopis št. L-XIII-20140630-1, z naslovom »Sprememba vloge z dne 20. 5. 2014 za dostop do informacije javnega značaja«, s katero je spremenil svojo zahtevo v tem, da je namesto vpogleda zahteval, da se mu dostop do predmetne informacije javnega značaja omogoči v obliki elektronskih preslikav, poslanih v priponki na e-naslov prosilca, po možnosti brezplačno, ker ni bil omogočen vpogled, ki je brezplačen.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 10. 7. 2014, št. 090-38/2014/23, s katero je odločil, da se zahteva prosilca za elektronsko posredovanje listin - dopisov in uradnih zaznamkov, ki so nastali ali/in bili prejeti na ministrstvo po 5. 5. 2014 do dneva vpogleda, v zvezi z reševanjem zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vložene dne 5. 5. 2014, dopolnjene dne 20. 5. 2014 (usklajevanje ipd. med partnerji projekta »e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah, vse s tem v zvezi, vendar le pri ministrstvu od 5. 5. 2014 dalje do dneva vpogleda), vložene dne 20. 5. 2014 in spremenjene dne 30. 6. 2014, v zvezi z Javnim razpisom za sofinanciranje projekta»E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah« (Uradni list RS, št. 72/11), zavrne v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, ki se na ministrstvu vodi pod SPIS 4 št. 090-38/2014, in sicer od št. 090-38/2014/5 do št. 090-38/2014/14 in 16, kjer se nanaša na osebne podatke, in sicer elektronski naslov, ki ni povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V ostalem delu se zahtevi prosilca ugodi. Stroški posredovanja informacij javnega značaja v zvezi z zahtevo prosilca znašajo 34,44 EUR brez DDV. Prosilec je dolžan znesek iz 3. točke plačati na podlagi izstavljenega računa, v roku 15 dni od prejema računa.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da se vpogled v zvezi z zahtevo prosilca z dne 5. 5. 2014, še ni opravil, zato je organ kot relevanten datum zadnje listine, ki jo je/bo organ prejel do dneva posredovanja dokumentacije, z dnem, ko bo odločba postala pravnomočna in bo dokumentacija posredovana prosilcu po elektronski pošti. Dokumentacija, ki bo poslana prosilcu, bo torej zajemala listinsko dokumentacijo, ki jo vodi organ pod SPIS 4 št. 090-38/2014 in 092-173/2014, do dneva posredovanja dokumentacije prosilcu. Organ je na podlagi ZDIJZ preveril, ali v dokumentih, na katere se nanaša zahteva za vpogled oz. posredovanje po elektronski poti, obstaja katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena. Ugotovil je, da se zahteva prosilca nanaša tudi na dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke posameznikov, zato jo je presojal z vidika 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da dokumentacija, ki se vodi pod SPIS 4 št. 090-38/2014, in sicer od št. 090-38/2014/5 do št. 090-38/2014/14 in 16 vsebuje naslednje osebne podatke: - (osebni) elektronski naslov posameznikov, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato gre v navedenih primerih za varovane osebne podatke posameznikov, ki jih je treba ustrezno prikriti, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje navedel, da je pri tem treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa t.i. izjemo od izjeme, in sicer ne glede na določbe prvega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem je organ ugotovil, da se dokumentacija, ki se vodi pod SPIS 4 št. 090/38/2014, nanaša javni razpis za sofinanciranje projekta »E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«, saj je bila zahteva za posredovanje dokumentacije podana v zvezi s tem razpisom. V omenjeni dokumentaciji so elektronska sporočila konzorcijskih partnerjev, ki so se skupaj s poslovodečim partnerjem prijavili na omenjen javni razpis. Ker so konzorcijski partnerji vzgojno izobraževalni zavodi ali pravne osebe, ki so bile ustanovljene na podlagi zakona, štejejo osebe, ki so posredovale elektronska sporočila, za javne uslužbence. V teh primerih gre po mnenju organa za primere podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da je to dovoljen podatek za razkritje posameznikov, saj jih je treba presojati skladno z določili javnega razpisa in tako predstavljajo informacijo do dostopa, seveda pod pogojem, da se pri tem prikrijejo zgoraj navedeni občutljivi osebni podatki, ki so varovani in obrazloženi zgoraj. Glede na navedeno je organ ugotovil, da podatki o imenu, priimku, elektronskem naslovu ter telefonu, ki se nanašajo na delovno mesto posameznika, predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so podali elektronska sporočila v funkciji zaposlenega pri konzorcijskem partnerju. S tem so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar se dovoli posredovanje dokumentacije, ki se pri organu vodi pod SPIS 4 št. 090-38/2014, pri čemer se prikrijejo osebni podatki, ki so navedeni zgoraj. Organ je tako v prvi točki izreka odločbe odločil, v katerem delu se zahteva prosilca za posredovanje informacije javnega značaja zavrne, v drugi točki pa odločil, da se v preostalem delu zahtevi prosilca ugodi. Ugodi se torej zahtevi za elektronsko posredovanje dokumentacije, in sicer: dokumentacija, ki je zavedena v SPIS 4 št. 090-38/2014 (št. 090-38/2014/1, 17 in 18 vlogi oz. izjasnitev vloge prosilca, od št. 090-38/2014/2 do (ustvarjenih zadev do dne 10. 7. 2014 čas pisanja te odločbe) št. 090-38/2014/14 in št. 090-38/2014/16 ter od št. 090-38/2014/20 do št. 090-38/2014/22, pisna korespondenca s prosilcem in prijaviteljem oz. upravičencem, št. 090-38/2014/15 prazen dokument - storno, št. 090-38/2014/19, Odločba z dne 26. 5. 2014 ter št. 090-38/2014/24 Potrdilo o dokončnosti) – delno zavrnjen/omejen vpogled in dokumentacija v SPIS 4 št. 092-173/2014 (od št. 092-173/2014/1 do (ustvarjenih zadev do dne 10. 7. 2014 čas pisanja te odločbe) št. 092-173/2014/34 pisna korespondenca s prosilcem in prijaviteljem oz. upravičencem ter št. 092-173/2014/35 in 36 pisna korespondenca med prosilcem in Inšpektoratom za javni sektor). Glede na podano zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja bo organ štel kot relevanten datum zadnje listine, ki jo je/bo ministrstvo prejelo do dneva posredovanja dokumentacije, z dnem, ko bo odločba postala pravnomočna in bo dokumentacija posredovana prosilcu po elektronski pošti. Dokumentacija, ki bo poslana prosilcu, bo torej zajemala listinsko dokumentacijo, ki jo vodi organ pod SPIS 4 št. 090-38/2014 in 092- 173/2014, do dneva posredovanja dokumentacije prosilcu.
V tretji in četrti točki izreka odločbe je organ odločil o stroških posredovanja informacij javnega značaja. Na podlagi 34. člena ZDIJZ lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, prosilcu zaračuna materialne stroške. Navedeno določa tudi 18. člen Uredbe. Upoštevaje 19. člen Uredbe organ določi ceno materialnih stroškov tako, da upošteva povprečne tržne cene za storitev posredovanja informacij in povprečno lastno ceno stroškov dela in amortizacije opreme organa. Strošek za posredovanje informacij javnega značaja ministrstva določa Stroškovnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 5. 9. 2012 http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.qov.si/pageuploads/ministrstvo/pdf/Stroskovnik IJZ 5 9 12.PDF), na katerega je dne 14. 9. 2012 podalo soglasje MPJU (v nadaljevanju: stroškovnik). V skladu s stroškovnikom so stroški posredovanja informacij javnega značaja materialni stroški in stroški, ki nastanejo s pripravo, pregledom, razmnoževanjem oziroma drugačno obdelavo zahtevane informacije, ki jo mora opraviti javni uslužbenec, kar organ zaračuna glede na število neto opravljenih ur, potrebnih za obdelavo in glede na vrednost urne postavke, ki jo določa stroškovnik. O možnosti nastanka stroškov je organ prosilca opozoril že pred izdajo tega sklepa, in sicer v dopisu št. 090-38/2014/3 z dne 16. 5. 2014. Organ je ugotovil, da so v predmetnem postopku nastali stroški posredovanja informacij javnega značaja, ki so nastali s pregledom, pripravo in obdelavo dokumentacije. Pregled zahtevane dokumentacije je zajemal pregled dokumentacije, ki se nahaja pod SPIS 4 št. 090-38/2014 ter št. 092-173/2014 in skupaj obsega 197 strani. Stroški so nastali tudi s pripravo omenjene dokumentacije za posredovanje prosilcu, med drugim je bilo treba prikriti dele dokumentov, katerih posredovanje se prosilcu na podlagi te odločbe zavrne. ZDIJZ namreč v 7. členu za primere, ko dokument le delno vsebuje informacije, katerih posredovanje se zavrne, pa jih je mogoče izločiti iz dokumenta, določa, da pooblaščena oseba te informacije izloči iz dokumenta. Dokumentacijo je pregledala in pripravila uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja Urada za razvoj izobraževanja, ki je zaposlena na delovnem mestu analitik VII/2-II (po pooblastilu št. 1002-623/2012/19 z dne 9. 5. 2014) in je zato, v skladu z II. točko stroškovnika, vrednost njene urne postavke 8,88 EUR. Nadalje so stroški nastali še z obdelavo dokumentacije za elektronsko posredovanje, za kar je v I. točki stroškovnika določeno, da pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko znaša 0,08 EUR. Glede na navedeno tako v skladu s stroškovnikom stroški skupaj znašajo 34,44 EUR, od tega: za pregled dokumentacije v obsegu 1 ure - 8,88 EUR, za pripravo dokumentacije v obsegu 1,5 ure - 13,32 EUR in za pretvorbo 153 strani dokumentov -12,24 EUR. Zneski ne vključujejo davka na dodano vrednost, ki se zaračuna ob izstavitvi računa skladno s predpisi, ki urejajo področje davka na dodano vrednost, veljavnimi na dan izstavitve računa. Skladno z 20. členom Uredbe prosilec plača stroške ob prejemu zahtevanih informacij, in sicer po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun, iz katerega je razvidna specifikacija stroškov. Organ lahko odloči, da mora prosilec plačati stroške posredovanje informacij najkasneje v 15 dneh od prejema računa. V skladu z navedenim je organ sklenil, da se prosilcu o nastalih stroških izda račun, ki ga mora plačati v roku 15 dni od prejema.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 16. 7. 2014 in dopolnjeno dne 31.7.20143 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da na podlagi podatkov, ki jih ima organ objavljene na svoji spletni strani, o njegovi zahtevi ni odločila ustrezna pooblaščena oseba za odločanje. Prosilec se nadalje pritožuje zoper neutemeljeno delno zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pa tudi zoper odmero neutemeljenih stroškov posredovanja informacij javnega značaja, do katerih dostop ni bil zavrnjen. Prosilec je v pritožbi poudaril, da ni prosil dokumentov tretjih oseb, temveč le dostop do dokumentov, ki se pri organu nahajajo v fizični obliki in se nanašajo na njegov delokrog. Do vpogleda tako ni prišlo, ker organ, kljub več elektronskim dopisom s prošnjami s strani prosilca, naj samovoljno pogojevanje v dopisu druge navedene osebe pri organu prekliče, tega ni storil. Takšno ravnanje je mogoče razumeti kot oteževanje, oviranje uradno sicer ne zavrnjene zahteve, torej kot navidezno omogočitev dostopa do IJZ. Na prosilčeve prošnje, naj utemelji pogojevanje, je organ odgovoril, da je »ministrstvo dolžno v skladu z veljavno zakonodajo (ZUP), obvestiti in povabiti upravičenca (pooblaščeno osebo), v kolikor želi prisostvovati na vpogledu, saj se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša na dokumente, ki se nanj tudi nanašajo in ali se bo vpogleda udeležil še ni znano«, ter, da je »Skladno z določili ZUP (3. Poglavjem) ministrstvo dolžno obvestiti upravičenca oz. pooblaščeno osebo, da se lahko udeleži vpogleda, kar pomeni, da je (zgolj) prisoten na vpogledu.«, po prošnji prosilca za točen člen zakona, ki naj bi bil temelj prisotnosti tretjih oseb, pa: »skladno s 44. členom ZUP ima pravico (v kolikor to seveda želi) na vpogledu prisostvovati upravičenec (pooblaščena oseba), v katere dokumentacijo se bo vpogledalo (na podlagi predmetne odločbe). Prosilec navaja, da 44. člen ZUP ne obravnava postopka vpogleda v IJZ, pač pa postopek odločanja. Če dostop ni zavrnjen ali omejen, gre za nesporno informacijo javnega značaja, o kateri se ne odloča več, niti prek nekakšnega nadzorovanja vpogleda s strani tistih, ki so eventualno navedeni na listini; sicer bi zakon urejal obvezno obvestitev in omogočil nekakšno obliko »skupinskega vpogleda«. O vlogi za dostop do IJZ je torej bilo že odločeno, na vrsti je le izvršitev odločitve, torej omogočitev nemotenega vpogleda. ZDIJZ posredno celo poudari, da mora zavezanec omogočiti prosilcu, da lahko ta vpogled opravi v miru. Če bi obstajala v zakonu podlaga za prisotnost tretjih oseb, bi morale tudi pri vpogledu »in camera« s strani drugostopnega organa, biti osebe, ki so navedene na vpogledanih listinah, obveščene o možni navzočnosti in s tem pri sodelovanju v zapisniku o vpogledu. Takšne informacije ne bi bile več informacije javnega značaja, temveč bi postale zasebne informacije, ki se podelijo med upravičeno zainteresiranimi do seznanitve z njimi. Značilnost informacij javnega značaja pa je, da se lahko vsakdo, ne da bi pojasnjeval razlog, seznani z njimi. Zakonodajalec bi omenjeni skupinski vpogled, če bi bil omogočen, ustrezno normiral z vidika smotra takšnega početja, pa tudi postopkovno. Vsega tega ne urejata niti zakon niti podzakonski akt o dostopu do IJZ, ZUP pa je za potek vpogleda irelevanten, relevanten je le v fazi odločanja. Organ tudi kljub več prošnjam prosilca, poslanim po elektronski pošti in z dopisom, ni pojasnil, kdo je sploh »upravičenec oz. pooblaščena oseba«, na čigar navzočnost je opozorila prosilca in mu navzočnost dopustila. Prosilcu ni pojasnil, česa so te skrivnostne tretje osebe upravičene in česa pooblaščene? V kakšni vlogi naj bi prisostvovale in čemu? Saj je prosilec, kot že rečeno, prosili le za informacije, ki so last zaprošenega organa. Tako je bil prosilec zaradi oviranja dostopa primoran spremeniti vlogo in je 30. 6. 2014 prosil že zaprošene informacije v obliki elektronskih preslikav, ne več v obliki vpogleda. Da se mu naj informacije pošljejo po elektronski pošti, po možnosti brezplačno, saj je sprva prosil za vpogled, ki je načeloma brezplačen, ni pa kriv za oviranje. Prosilec navaja, da je organ v izpodbijani odločbi neutemeljeno zavrnil dostop do dela informacij, drugi, dovoljeni del, pa pogojuje s predplačilom neutemeljenih stroškov. Zavrnitveni del izreka odločbe se kot razlog zavrnitve opira na elektronski naslov, češ da ga vsebujejo listine pod št. 090-38/2014/5 do št. 090-38/2014/14 in 16, ta elektronski naslov pa ni povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilec meni, da se lahko elektronski naslov prekrije. Ne glede na to pa se prosilčeva zahteva nanaša v celoti na dokumentacijo projekta na podlagi javnega razpisa (Javni razpis za izbor operadj »E- kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah, Uradni list RS, št. 72/11) in le z njim povezanimi listinami porabe javnih sredstev. Zato prosilec upravičeno predpostavlja, da v dokumentaciji ne more biti elektronskih naslovov, ki niso povezani s porabo javnih sredstev na osnovi navedenega razpisa in projekta, in zato v tem primeru ni pomembno, ali je oseba, na katero se nanaša sporni elektronski naslov, nosilec javne funkcije ali javni uslužbenec, pač pa je neposredno ali posredno udeležena pri porabi javnih sredstev. Prosilec meni, da ni obrazloženo, zakaj je treba odvzeti listini, na kateri je elektronski naslov, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, status informacije javnega značaja, saj je mogoče dostopati do dokumenta v obliki delnega dostopa s prekritimi podatki. Glede odmere stroškov v 3. točki izpodbijane odločbe prosilec navaja, da je odmera neutemeljena, ker je prosil primarno za vpogled pri organu, tak vpogled pa je načeloma brezplačen. Prosilec je še enkrat poudaril, da mu je organ oteževal dostop z navidezno odobritvijo in izogibanjem konkretni utemeljitvi navzočnosti tretjih oseb, zato je spremenil prvotno vlogo za dostop prek vpogleda v dostop prek elektronskih zapisov in mu že zaradi tega ne bi bilo treba odmeriti stroškov. Poleg tega pa meni, da stroški tudi po višini niso utemeljeni. Obrazložitev vsebuje nekakšno pavšalno množenje in seštevanje številk. Prosilcu so zaračunane informacije, za katere ne ve, ali gre za informacije, ki jih je prosil. Navedenih je namreč 197 listin, a je skoraj nemogoče, da bi med partnerji predmetnega projekta, ki je bil decembra 2013, nastalo od 5. 5. 2014 do 10. 7. 2014 (dan odmere stroškov), 197 listin samo na temo njihovega usklajevanja po tem, ko so od organa izvedeli za predmetno vlogo za vpogled v projektno dokumentacijo.
IP je z dopisom z dne 13. 8. 2014, številka: 092-861/2014/3, pritožbo odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 29. 8. 2014, št. 090-38/2014/27, s prilogami, poslal v odločanje IP. V nadaljevanju je organ ponovno povzel postopek z zahtevo prosilca, nato pa se je primarno opredelil do pritožbenih navedb, da o zahtevi ni odločala pristojna oseba. Organ je pojasnil, da je odločbo izdala uslužbenka organa ga. Katja Doltar, podsekretarka, ki je pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnih postopkih posredovanja informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja organa in so povezane z izvajanjem kohezijske politike, v skladu s pooblastilom ministrstva št. 1002-455/2012/13 z dne 3. 12. 2013 (priloženo). Iz navedenega izhaja, da ne držijo navedbe pritožnika, da odločbe ni izdala (pooblaščena) uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja se nanaša na projekt »E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«, torej na projekt, ki je povezan z izvajanjem kohezijske politike. Namreč, organ na svoji spletni strani, na katero se pritožnik sklicuje, navaja zgolj g. Anžeta Likozarja, kot osebo, ki je na ministrstvu pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. Gre za osebo, na katero se lahko tretje osebe obrnejo v primeru, ko želijo dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 1. odst. 9. člena ZDIJZ mora vsak organ določiti eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Pri tem pa ZDIJZ ne omejuje števila teh oseb niti ne določa, da je treba v katalogu informacij javnega značaja navesti vse uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja. Skladno z navedenim pooblastilom, je ga. Doltar pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnih postopkih posredovanja informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja ministrstva in so povezane z izvajanjem kohezijske politike. Smiselno enako velja tudi za ga. Tjašo Štamcar. Organ je priložil pooblastilo št. 1002-623/2012/19 z dne 9. 5. 2014, iz katerega izhaja, da je ga. Štamcar (pooblaščena) uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja Urada za razvoj izobraževanja. Ker se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša na projekt »E- kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«, ki se vodi v okviru Urada za razvoj izobraževanja, je ga. Štamcar v tej zadevi pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. Pri tem je organ še dodal, da je pritožnik dne 16. 7. 2014 na organ vložil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi katere je zahteval (in tudi že prejel) vsa pooblastila ministra, na podlagi katerih so osebe pri ministrstvu pooblaščene odločati v zadevah dostopa do informacij javnega značaja ter druga pooblastila, na podlagi katerih so osebe pri navedenem naslovu pooblaščene sodelovati v zadevah dostopa do informacij javnega značaja. Vse zahtevano je prosilec prejel z dopisom št. 090-57/2014/2 z dne 23. 7. 2014 (priloženo). Iz navedenega izhaja, da prosilec že ima obe predmetni (po njegovem mnenju sporni) pooblastili obeh pooblaščenih oseb uradnih oseb in zato tudi ve oziroma mora vedeti, da so njegove navedbe v pritožbi neutemeljene. Organ je nadalje navedel, da je prosilec v tretjem odstavku obrazložitve (ter v nadaljevanju na drugi strani pritožbe) povsem napačno navajal dejansko stanje zadeve. Namreč prosilec v tej pritožbi izpodbija odločbo, ki se nanaša zgolj na njegovo drugo vlogo za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 5. 2014. Povabilo, na katerega se prosilec sklicuje, na vpogled v dokumentacijo št. 092- 173/2014/1 z dne 27. 5. 2014, pa v tej zadevi ni relevantno, saj se nanaša na prvo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (vloženo dne 5. 5. 2014 in nato dopolnjeno dne 20. 5. 2014, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-38/2014-19 z dne 26. 5. 2014). Iz navedenega izhaja, da je bil prosilec s povabilom na vpogled, ki je bil predviden za dne 2. 6. 2014, vabljen na vpogled v zvezi z njegovo prvo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vloženo dne 5. 5. 2014 ter dopolnjeno dne 20. 5. 2014 in o kateri je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-38/2014/19 z dne 26. 5. 2014. Zahteva prosilca, ki je predmet te pritožbe, torej ni predmet povabila z dne 27. 5. 2014. Iz tega razloga so tudi neresnične navedbe prosilca, da je bil vpogled v okviru njegove zahteve z dne 20. 5. 2014 pogojevan s prisotnostjo tretjih oseb. Na vpogledu so lahko namreč prisotne osebe, čigar vloge se bo vpogledalo. Organ je v nadaljevanju še pojasnil kronološki potek prve zahteve prosilca, zaradi razjasnitve celotnega dejanskega stanja, ki pa v predmetni zadevi ni relevantna, saj je že pravnomočna. Na podlagi pravnomočne odločbe (vročena 5. 6. 2014, pravnomočna dne 21. 6. 2014) št. 090-38/2014/19 z dne 26. 5. 2014 je organ prosilca dne 23. 6. 2014, z dopisom št. 092-173/2014/14, ponovno povabil na vpogled v spisovno dokumentacijo v zvezi z razpisno dokumentacijo projekta »E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah«. Pri tem je organ navedel, da bo prosilcu omogočen tudi vpogled v listine - dopise in uradne zaznamke, ki so nastali po 5. 5. 2014 do dneva vpogleda, v okviru njegove druge zahteve za vpogled, vložene dne 20. 5. 2014. V okviru omenjenega povabila je bil prosilec, tako kot v okviru prvega povabila, seznanjen, da je na vpogledu lahko sočasno prisoten tudi tisti, čigar dokumente (predvsem prijavnica upravičenca v okviru projekta) se bo vpogledalo, če bo to seveda želel. V okviru elektronskega dopisa št. 092-173/2014/25 z dne 30. 6. 2014 je bilo prosilcu povsem jasno povedano, da pri vpogledu v njegovo drugo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki je predmet te pritožbe, prisotnost tretjih oseb ni predvidena, saj ni bila potrebna. Glede na navedeno torej jasno izhaja, da vpogled v listine - dopise in uradne zaznamke, ki so nastali po 5. 5. 2014 do dneva vpogleda, ni bil pogojevan s prisotnostjo tretjih/ oseb, iz česar torej tudi izhaja, da prosilcu vpogled nikakor ni bil oviran ali otežen. Prosilec je z vlogo z dne 30. 6. 2014 spremenil svojo zahtevo v delu, da je namesto vpogleda zahteval, da se mu dostop do predmetne informacije javnega značaja omogoči v obliki elektronskih preslikav, poslanih v priponki na njegov e-naslov. Organ je nato izdal izpodbijano odločbo št. 090-38/2014/23. Prosilec je v pritožbi navedel, da je v odločbi neutemeljeno zavrnjen dostop do dela informacij, saj trdi, da je v okviru odločbe odvzeta listina, na kateri je omenjeni elektronski naslov. Njegove navedbe so povsem neutemeljene, saj je organ v 5. odst. obrazložitve, ki se veže k 1. točki izreka odločbe, povsem jasno navedel, da se dovoli posredovanje dokumentacije, ki se pri ministrstvu vodi pod SPIS 4 št. 090-38/2014, pri čemer se zgolj prikrijejo osebni podatki, ki so navedeni v odločbi. Z odločbo je bilo torej določeno, da bo dokumentacija, ki bo poslana prosilcu, zajemala celotno listinsko dokumentacijo, ki jo vodi ministrstvo pod SPIS 4 št. 090-38/2014 in 092- 173/2014, do dneva posredovanja dokumentacije prosilcu, pri čemer bodo osebni podatki prikriti. Glede na navedeno izhaja, da prosilcu v ničemer ni bil neutemeljeno zavrnjen dostop do informacij javnega značaja. Organ se ob tem nikakor ne more strinjati z navedbami prosilca, da mu je bil otežen dostop do informacij javnega značaja z navidezno odobritvijo, kar je jasno razvidno iz vsega navedenega in pri tem ponovno ponavlja, da je prosilca večkrat pozival oz. vabil na vpogled, a se ga ni želel udeležiti in je nato spreminjal svoje zahteve. Navedbe prosilca, da bi se mu morala zahtevana dokumentacija posredovati brezplačno, so brezpredmetne, saj je organ ravnal skladno z veljavno zakonodajo, poleg tega je bil prosilec večkrat neuspešno vabljen na vpogled v zahtevano dokumentacijo, ki je brezplačen. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da se prosilec zaveda, da je vpogled brezplačen, medtem ko je v primeru elektronskega posredovanja dokumentacije mogoče to zaračunati, na kar tudi sam prosilec opozori v svojem dopisu. V okviru izpodbijanja upravičenosti odmerjenih stroškov 18. člen Uredbe določa, da organ zaračuna prosilcu informacij javnega značaja stroške za posredovanje informacij. Tretja alineja 1. odst. 18. člena opredeljuje stroške za posredovanje informacij, v primeru, ko gre za pretvorbo informacije iz fizične v elektronsko obliko, če se informacija nahaja izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v elektronski obliki, kot je bilo to v tem predmetnem primeru. Tudi 34. člen ZDIJZ določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pritožniku zaračuna materialne stroške. Organ namreč vodi zadeve v sistemu Lotus Notes, in sicer v okviru tako imenovanega »SPIS 4«. Zadeve se sicer vodijo elektronsko, vendar pa sistem ne omogoča, da bi se dokumentacija kot takšna lahko neposredno posredovala prosilcu elektronsko, ampak jo je treba natisniti in potem pretvoriti v elektronsko obliko ter pri tem prikriti podatke na podlagi izpodbijane odločbe. Upoštevaje 19. člen Uredbe je organ določil ceno materialnih stroškov, kot izhaja iz odločbe. V skladu s stroškovnikom so stroški posredovanja informacij javnega značaja materialni stroški in stroški, ki nastanejo s pripravo, pregledom, razmnoževanjem oziroma drugačno obdelavo zahtevane informacije, ki jo mora opraviti javni uslužbenec, kar organ zaračuna glede na število neto opravljenih ur, potrebnih za obdelavo in glede na vrednost urne postavke, ki jo določa stroškovnik. Organ tudi meni, da so stroški dovolj natančno opredeljeni in v celoti jasni ter jih ni treba natančneje obrazložiti. Zahtevi prosilca, da se mu omogoči vpogled v celotno dokumentacijo, ki se na ministrstvu vodi v predmetni zadevi (in se nanaša na prosilca), je bilo ustrezno ugodeno in s tem so tudi nastali materialni stroški, ki so navedeni v odločbi. V tem delu je zato povsem nesmiselno navajanje prosilca, da ne ve, ali so to informacije, ki jih je zahteval. Organ je še opozoril, da je v odločbi govora o 197 straneh listinske dokumentacije in ne o 197 listinah, kot navaja prosilec. Kot je opredeljeno v zahtevi prosilca, je ta zahteval vpogled v listine, in sicer v vse dopise in uradne zaznamke, ki so nastali ali/in bili prejeti na MIZŠ po 5. 5. 2014 do dneva vpogleda, v zvezi z reševanjem zahteve za dostop do informacij vložene dne 5. 5. 2014. Pod SPIS 4 št. 090-38/2014 se je do izdaje odločbe nahajalo 24 listin, pod SPIS 4 št. 092-173/2014 pa se je nahajalo 36 listin. V tem delu so bili tudi stroški obračunani.
Pritožba je delno utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP se je primarno opredelil do pritožbenih navedb, da o zahtevi ni odločala pristojna oseba. V skladu z 21. členom v povezavi z 9. členom ZDIJZ je o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pristojna voditi postopek in odločiti uradna oseba, ki jo določi organ. IP ugotavlja, da je organ ob odstopu pritožbe predložil tudi pooblastilo z dne 3.12.2013, s katerim je bila gospa Katja Doltar s strani ministra pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnih postopkih posredovanja informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja ministrstva in so povezane z izvajanjem kohezijske politike. Organ je pojasnil, da je projekt »E-kompetenca učiteljev v dvojezičnih šolah« povezan z izvajanjem kohezijske politike. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je o zahtevi prosilca odločila za to pristojna oseba, zato so navedbe prosilca, da odločbe ni izdala upravičena oseba, neutemeljene.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje. Ker pa je prosilec v pritožbi izpostavil dvom, ali gre v obravnavanem primeru dejansko za takšno količino informacij, kot jih je navedel organ, to je 197 strani listin, je IP z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 22. 1. 2014 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu dokumentov, ki so predmet zahteve z dne 20.5.2014, in sicer: dopisi in uradni zaznamki, ki so nastali ali/in bili sprejeti pri organu po 5.5.2014 do dneva vpogleda, v zvezi z reševanjem zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vložene dne 5.5.2014 št. (usklajevanje ipd. med partnerji projekta e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah, vse v zvezi s tem, vendar le pri organu), ki je pri organu dobila št. 090-38/2014/1, signirni znak 041-02. IP je prevzel v spis vlogo prosilca z dne 5.5.2014, ki je dobil številko kot navaja prosilec, in sicer 090-38/2014/1. Predmet zahteve oziroma presoje so torej vsi nadaljnji dokumenti, ki so zavedeni v spis pod to številko. Ob tem je organ pojasnil, da se v okviru zahteve po IJZ pri organu odpreta dve zadevi. Ena se vodi pod številko, kot je omenjena, torej št. 090-38/2014/, ta je odprta za osebo, ki je pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevi po IJZ. Druga številka 092-173/2014, pa se odpre osebi, pooblaščeni za posredovanje do IJZ, ki vsebinsko pozna predmetni javni razpis, ki je bil predmet presoje v zahtevi z dne 5.5.2014. Navedeno pomeni, da so predmet presoje dokumenti, ki so nastali v navedenih zadevah po 5.5.2014. Številki spisov 090 in 092 sta vedno namenjeni dostopu do IJZ, v skladu z zgornjimi pojasnili. Oseba, ki vsebinsko vodi zadevo, ki je predmet zahteve po ZDIJZ, pa ima svojo vsebinsko zadevo ločeno vodeno z drugo številko, v konkretnem primeru je to javni razpis št. 54450/14/2011 in 5440-2772012. Organ vse dokumente, ki jih dobi na glavno pisano gp.mizs@gov.si, neposredno zavede v Lotus notes. Uradna oseba organa je pojasnila, da sama ne dobi npr. elektronske pošte v fizični obliki ali samo elektronsko pošto na služben elektronski naslov, saj ko dobi obvestilo, da je dobila pošto, jo le ta neposredno poveže v Lotus notes preko te priponke. Uradna oseba IP je vpogledala v računalniško zbirko Lotus notes, konkretno v spis št. 090-38/2014. Ugotovila je, da je do dneva vložitve zahteve z dne 20.5.2014, ki je dobila št. 090-38/2014/17, bilo signiranih šestnajst dokumentov. IP prevzame v spis vse dokumente od 090-38/20140/1 do 090-38/2014/17. Prosilec je sicer v vlogi navedel, da želi dostop do dokumentov, ki so nastali do vpogleda. Ker do njega ni prišlo, je organ odločil o dokumentih, ki so nastali do izdaje odločbe, torej do 10.7.2014. V tem obdobju so v spisu zavedeni še dokumenti od št. 090-38/2014/18 do št. 090-38/2014/22, nato sledi odločba, ki je predmet presoje v tem postopku s št. 090-38/2014/23. Glede na pojasnilo organa je IP vpogledal tudi v spis št. 092-173/2014, (ki je spis v povezavi na 090-38/2014), kjer je po 5.5.2014 prvi dokument nastal pod številko 092-173/2014/1 dne 27.5.2014. V tem obdobju so v spisu zavedeni še dokumenti od št. 092-173/2014/2 do št. 092-173/2014/36. IP je prevzel v spis zgoraj navedene dokumente. Organ je ob tem še vedno trdil, da gre za 197 dokumentov, ki bi bili posredovani prosilcu.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje dokumenti s številkami od 090-38/20140/1 do 090-38/2014/16, od št. 090-38/2014/18 do št. 090-38/2014/22 in od št. 092-173/2014/1 do št. 092-173/2014/36. IP je vse dokumente preštel in ugotavlja, da gre v zadevi, ki se vodi pod št. 090-38/2014, za 22 signiranih dokumentov, ki obsegajo 48 strani, pri tem so seveda vključeni tudi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu v okviru tega postopka ali jih je organ od njega prejel. V zadevi, ki se vodi pod št. 092-173/2014, je signiranih 37 dokumentov, ki obsegajo 128 strani. Tudi v tem primeru so vključeni tudi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu v okviru tega postopka ali jih je organ od njega prejel. Skupaj je torej 176 strani A4 formata. IP ugotavlja, da gre za takšno količino strani, ker so zahtevane informacije natisnjene iz sistema Lotus notes, zaradi česar ima veliko dokumentov t.im. »glavo Lotus notes«.
IP se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja oziroma, ali je podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v določenem delu zahtevanih informacij skliceval organ v izpodbijani odločbi.
IP je vpogledal v dokumente, od št. 090-38/2014/5 do št. 090-38/2014/14 in 16, glede katerih je organ odločil, da vsebujejo varovane osebne podatke, in sicer elektronske naslove, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP se z odločitvijo organa sicer strinja, vendar ob tem ugotavlja, da so na navedenih dokumentih, kakor tudi na dokumentih od št. 092-173/2014/1 do št. 092-173/2014/36, tudi elektronski naslovi oseb, za katere je organ navedel, da gre za elektronske naslove javnih uslužbencev. Organ je obrazložil, da elektronski naslovi javnih uslužbencev ne sodijo med varovane osebne podatke, s čimer pa se IP ne strinja in ugotavlja, da je organ pri presoji dokumentov zmotno uporabil materialno pravo. IP je že v svoji določbi z dne 9.7.2019, št. 090-59/2009, odločil, da elektronski naslovi javnih uslužbencev predstavljajo varovane osebne podatke, pri katerih ni izpolnjen pogoj iz prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Izjema so primeri, ko gre za elektronske naslove javnih uslužbencev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki v skladu z 2. odstavkom 106. člena ZVOP-1, ne sodijo med varovane osebne podatke. Ker v obravnavanem primeru organ ni navedel, da gre za tovrstne primere, samo dejstvo, da so posamezniki podali elektronska sporočila v funkciji zaposlenega pri konzorcijskem partnerju, pa kot rečeno ne predstavlja zadostne pravne podlage, da bi njihovi elektronski naslovi sodili med informacije javnega značaja.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da v zahtevanih dokumentih vsi elektronski naslovi fizičnih oseb predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti. Med varovane osebne podatke pa ne sodijo elektronski naslovi državnih organov in pravnih oseb, ki so namenjeni komuniciranju z drugimi subjekti, kar izhaja že iz samega naslova elektronske pošte: glavna pisarna, tajništvo, ipd. kot npr.: gp.mizs@gov.si., gp.ip@ip-rs.si.
IP ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. IP tudi ugotavlja, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
V nadaljevanju je IP ugotavljal utemeljenost pritožbenih navedb, da je organ nezakonito zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja. Na ogledu in camera je IP prevzel v spis dopis prosilca z dne 30.6.2014, ki ga organ vodi pod številko 092-173/20147/31, iz katerega izhaja, da je prosilec zahtevo za vpogled spremenil v zahtevo za dostop do informacij v obliki elektronskih preslikav poslanih na elektronski naslov prosilca.
Nobenega dvoma ni, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. V skladu s 1. odstavkom 36. člena ZDIJZ je organ dolžan svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. 3. odstavek 36. člena ZDIJZ pa določa tudi, da je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
IP je ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zadostil predpostavkam zakona glede stroškovnika, saj je v katalogu informacij javnega značaja na svoji spletni strani objavil, s strani pristojnega ministrstva, potrjen Stroškovnik št. 007-202/2012 z dne 5.9.2012. Organ je torej, ko je želel prosilcu stroške zaračunati na podlagi sprejetega, potrjenega in pravilno objavljenega stroškovnika, ravnal skladno z določbo 1. odstavka 36. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je organ upošteval oziroma spoštoval tudi določbo 3. odstavka 36. člena ZDIJZ, zato je na ogledu in camera IP zaprosil za dokument, s katerim je organ prosilca obvestil, da bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil prosilec o zaračunanju stroškov že obveščen dne 16.5.29014, z dopisom št. 090-38/2014/3, ki se sicer nanaša na drugo zahtevo, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno odločbo št. 090-38/2014/19 z dne 26.5.2014. Organ prosilca ni ponovno obveščal o morebitnih nastalih stroških, saj iz dopisa prosilca z dne 30.6.2014 jasno izhaja, da želi brezplačno, ker napačno navaja, da mu vpogled ni bil omogočen. Organ je še pojasnil, da je bila IP predložena vsa spisovna dokumentacija, iz katere je razvidno, da je bila stranka pozvana, da si lahko pride pogledat zahtevano dokumentacijo. Organ je še dodal, da sta se zahtevi z dne 5.5.2014 in 20.5.2014 prepletali, zato prosilec ni bil ponovno pozvan na plačilo stroškov.
IP je ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe prosilca ni opozoril na plačilo stroškov, kar pomeni, da ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga 3. odstavek 36. člena ZDIJZ. Organ torej ni izpolnil ene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ.
Glede navedb organa, da je bil prosilec o zaračunanju stroškov obveščen v drugem predhodnem postopku, IP pojasnjuje, da kot že navedeno, četrti odstavek 36. člena ZDIJZ določa, da je organ prosilca dolžan opozoriti na plačilo stroškov, na njegovo zahtevo pa posredovati celo višino stroškov. Iz 34. člena ZDIJZ pa celo izhaja, da organ lahko, ni pa dolžan, zaračunati stroškov posredovanje informacij javnega značaja. Dodatno IP pojasnjuje, da je v 4. odstavku 20. člena Uredbe določeno, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 €. Iz navedenega torej izhaja, da se stroški posredovanja informacij javnega značaja ne zaračunajo vedno, prav tako pa je treba upoštevati dejstvo, da se višina nastalih stroškov razlikuje glede na sam obseg zahteve. Predhodno opozorilo o zaračunanju stroškov posredovanja, na podlagi katerega nato prosilec lahko zahteva t.i. predračun, daje prosilcu med drugim tudi možnost, da zahtevo umakne ali skrči, kar posledično pomeni, da bi se stroški posredovanja zmanjšali. Iz navedenega jasno izhaja, da je prosilca potrebno vedno in pred vsakim posredovanjem zahtevanih informacij javnega značaja opozoriti na stroške, ki bodo nastali pri posredovanju, ne glede na to, kdo je prosilec oz. ali je bil ta že v preteklosti, v okviru druge zahteve, seznanjen z določbo ZDIJZ, ki organu daje zakonsko podlago za zaračunanje posredovanja informacije javnega značaja. Kot že navedeno, 34. člen ZDIJZ določa, da organ lahko zaračuna stroške, ni pa tega dolžan. Organu je torej prepuščena odločitev o tem, ali bo v vsakem posameznem primeru zaračunal stroške ali ne, o čemer pa je nedvomno vsakokrat posebej dolžan obvestiti prosilca. V obravnavanem primeru je prosilec ob spremembi oblike zahtevane informacije izrecno zaprosil, da se mu posredujejo informacije brezplačno, poleg tega pa niti ni mogel vedeti, kakšen je obseg informacij, ki ustrezajo njegovi zahtevi, kar po oceni IP predstavlja še dodatni argument, da bi moral organ o stroških obvestiti prosilca pred izdajo odločbe.
Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, torej brez predhodnega opozorila o zaračunanju stroškov, zaradi česar organ sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Ker je bilo treba tretjo in četrto točko izpodbijane odločbe odpraviti že na podlagi ugotovitev, pridobljenih v prvi stopnji vsebinske presoje stroškov, IP v konkretnem pritožbenem postopku ni prešel na naslednjo stopnjo presoje stroškov, t.j. presoja utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na odločitev IP.
Kljub temu, da to ni več predmet presoje tega pritožbenega postopka, pa IP glede višine zaračunanih stroškov zgolj pripominja, da je dolžnost organa, da pri sami izvedbi dostopa do zahtevanih informacij, v obliki, kot je predmet zahteve, izbere način, ki je za prosilca finančno najbolj ugoden. Povedano drugače, organ mora v okviru svojim tehničnih zmožnosti preveriti, kakšne so možnosti, da ne pride do nepotrebnih stroškov za prosilca. V obravnavanem primeru je namreč IP ugotovil, da je prišlo do pretvarjanja dokumentov iz elektronske oblike v fizično obliko in potem nazaj v elektronsko obliko povsem po nepotrebnem, zaradi česar so nastali tudi nepotrebni stroški. Če so dokumenti že v elektronski obliki, je ob računalniških programih, ki so na voljo uporabnikom brez posebnega dodatnega strokovnega znanja s področja informatike, nemogoče slediti navedbam organa, da v danem primeru neposreden elektronski dostop ni bil mogoč, tako z vidika posredovanja informacij, kakor tudi glede izvedbe delnega dostopa. Zaradi navedenega je IP na ogledu in camera organ zaprosil, da mu naknadno sporoči, ali je bila v času odločanja organa uporaba sistema Lotus notes mogoča na način, da se posreduje elektronska pošta brez pretvorbe. Organ je dne 23.1.2015 odgovoril, da je to mogoče, kar pritrjuje ugotoviti IP, da je bila pretvorba informacij, kot jo je izvedel organ, nepotrebna.
Prosilec je velik del svoje pritožbe namenil tudi nestrinjanju z odločitvijo organa, da se mu omogoči vpogled v zahtevane informacije ob prisotnosti oseb, v čigar dokumentacijo želi vpogledati. Ker je prosilec naknadno spremenil obliko zahtevane informacije, so omenjene pritožbene navedbe za konkretni postopek sicer irelevantne, vendar pa se je IP do tega opredelil, saj ocenjuje, da je na splošno takšen način izvedbe vpogleda v informacije javnega značaja v nasprotju z namenom ZDIJZ, poleg tega pa niti ni logičen v razmerju do npr. posredovanja fotokopij teh istih informacij. Zakaj bi imeli prosilci, ki želijo vpogledati v informacije javnega značaja, »drugačne pravice« od tistih, ki želijo pridobiti fotokopijo teh istih informacij? Organ je dolžan v okviru samega postopka z zahtevo, v skladu z ZUP, v postopek pritegniti vse tiste, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če pozvane osebe oziroma subjekti pridobijo status stranskega udeleženca, imajo zoper odločitev organa pravico vložiti pritožbo in na ta način, po pravni poti, varovati svoje pravice. Nikakor pa ne morejo »varovati« svojih pravic kot udeleženci na vpogledu v informacije javnega značaja. Odločitev, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, je namreč v pristojnosti organa. Ko organ, s pravnomočno odločitvijo, prizna določenim informacijam status prosto dostopnih informacij javnega značaja, so le te dostopne komurkoli. Zato ni prav nobene pravne podlage, da se na vpogled v informacije javnega značaja vabijo tudi tisti, v čigar dokumentacijo želi prosilec vpogledati.
Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. IP je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati zahtevane informacije, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka