Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
+ -Številka: 090-194/2014
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Tajnost vira
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do prijave v inšpekcijskem spisu. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ na I. stopnji odločil pravilno. 5.a člen ZDIJZ namreč določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost vira prijave ter vira drugih informacij, na podlagi katerih inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor pa v konkretnem primeru določa 16. člen ZIN. Pri presoji ali je možno uporabiti delni dostop, je Pooblaščenec ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, zaradi katerih ni mogoče zagotoviti varovanja tajnosti vira, kar posledično pomeni, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.ODLOČBA:Številka: 090-194/2014/5
Datum: 3. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Cesta v Mestni log 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 8. 2014, zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. U090-1/2014/42 z dne 7. 7. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa, št. U090-1/2014/42 z dne 7. 7. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 26. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje kopij dokumenta št. 1 ter dokumenta št. 26 v zadevi opr. št. 06172-616/2011. Z dopisom z dne 2. 6. 2014 je organ zahtevana dokumenta posredoval prosilcu, pri čemer je v dokumentih prekril vse informacije, iz katerih bi bilo mogoče razbrati prijavitelja ter informacije, ki predstavljajo izjeme od načela prostega dostopa. Prosilec je nato, dne 12. 6. 2014, organ obvestil, da ni prejel priloge k dopisu št. 26, in sicer izpisa posvojiteljice o posvojenem psu ter hkrati zaprosil za posredovanje le-tega. Dne 20. 6. 2014 je prosilec organ pozval, da o njegovi zahtevi odloči v skladu z določbami ZDIJZ, tj., da izda pisno odločbo.
V predmetni zadevi je organ izdal odločbo, št. U090-1/2014/42 z dne 7. 7. 2014, s katero je zavrnil zahtevo prosilca. V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu posredoval dokument št. 1 ter dokument št. 26 v zadevi opr. št. 06172-616/2011, pri čemer je v navedenih dokumentih, v skladu s 7. členom ZDIJZ, izvedel delni dostop. Nadalje je organ prosilcu pojasnil, da mu izpisa posvojiteljice o posvojenem psu ne more posredovati, saj z uporabo instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče zagotoviti varovanja vira prijave. Organ se je glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij podredno skliceval tudi na 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN).
Prosilec je dne 11. 8. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da bi mu ta moral omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij ter hkrati izrazil dvom v navedbo organa, da dokument v celoti sestavljajo podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Prosilec meni, da bi moral organ pri odločitvi v konkretnem primeru upoštevati dejstvo, da je postopek, v katerem je nastala zahtevana informacija, že zaključen, pri čemer je poudaril, da je organ razloge za zavrnitev pomanjkljivo opredelil.
Ker organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, jo je dne 14. 8. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, Hkrati je organ pojasnil, da je bil prosilec v letu 2011 zavezanec v inšpekcijskem postopku, zahtevani dokument pa je del dokumentacije, nastale v okviru vodenja inšpekcijskega postopka. Organ je še pojasnil, da je predmet prijave nezakonito opravljanje dejavnosti zavetišča ter obenem poudaril, da bi lahko prosilec, kljub zakonsko izločenim podatkom, sklepal na prijavitelja oz. opisane dogodke povezal s konkretno osebo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da se ne pritožuje zoper odločitev organa glede posredovanja dokumenta št. 1. ter dokumenta št. 26 v zadevi opr. št. 06172-616/2011, temveč le zaradi zavrnitve dostopa do priloge k dopisu št. 26, in sicer izpisa posvojiteljice o posvojenem psu. Zaradi navedenega se je moral Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku opredeliti do vprašanja, ali izpis posvojiteljice o posvojenem psu predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Na podlagi izpodbijane odločbe je, kot že zgoraj navedeno, organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju omenjenega izpisa, z obrazložitvijo, da s prekritjem podatkov, ki jih vsebuje dokument, ni mogoče zagotoviti zaupnosti vira prijave. Takšni odločitvi organa prosilec nasprotuje, saj meni, da bi mu moral ta v skladu z določbami ZDIJZ omogočiti seznanitev z dokumentom z uporabo instituta delnega dostopa. Prosilec namreč dvomi, da bi lahko celoten dokument vseboval podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa.
Ob pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre za dokument, ki je sestavni del (priloga) prijave zoper prosilca v zvezi s kršitvijo določil Zakona o zaščiti živali. Slednji, poleg osebnih podatkov fizičnih oseb, vsebuje tudi izpoved fizične osebe, ki je posvojila žival ter navedbe, ki nakazujejo na nepravilnosti v delovanju prosilca.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ima vsak posameznik zakoniti interes oziroma pravico, v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba), to naznaniti pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa in izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javni nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom.
Navedeno je upošteval tudi zakonodajalec ob sprejetju novele ZDIJZ-C, ki je stopila v veljavo dne 17. 4. 2014. Zakonodajalec je namreč v zakon umestil določbo drugega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varnost vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon (npr. ZIN; predlog ZDIJZ z dne 8. 10. 2013, prva obravnava, Poročevalec DZ, s. 51) določa varovanje tajnosti vira, kar nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. V konkretnem primeru je to zgoraj citirana določba 16. člena ZIN. Ta v drugem odstavku določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevane informacije, ki se nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Pooblaščenec dodaja, da se organ sicer pri zavrnitvi primarno ni skliceval na drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ, temveč na nezmožnost uporabe instituta delnega dostopa, kar pa ni vplivalo na izrek izpodbijane odločbe, saj je pripeljalo do iste odločitve, kot bi bila sprejeta ob upoštevanju 5.a člena ZDIJZ.
Pooblaščenec se na tem mestu opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da bi mu organ moral omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta z uporabo instituta delnega dostopa. Pooblaščenec pojasnjuje, da je institut delnega dostopa urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (v konkretnem primeru varovani osebni podatki) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Pooblaščenec je namreč po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da gre v obravnavanem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih je mogoče razbrati vir prijave ter vir drugih informacij, na podlagi katerih organ opravlja inšpekcijski nadzor, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Če bi šlo v danem primeru za vsebino, iz katere bi bilo mogoče samo sklepati na določenega posameznika, slednje zagotovo ne bi bil razlog za zavrnitev delnega dostopa. Ker pa so v obravnavanem primeru zahtevane informacije vsebinsko napisane na način, da bi se z razkritjem same vsebine, ob prekritju vira prijave, brez dvoma razkril konkretni posameznik, delnega dostopa ni mogoče izvesti. Na enak način bi se razkril tudi vir drugih informacij, na podlagi katerih organ opravlja inšpekcijski nadzor, ki pa so v skladu z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ varovane.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ odločil pravilno, da se zahteva prosilca po posredovanju izpisa posvojiteljice o posvojenem psu zavrne, kar pomeni, da je bil izrek izpodbijane odločbe zakonit, zato je pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka