Pogrebno podjetje Maribor d.d. - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-191/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatek o vrsti in številu pokopov na določenih pokopališčih v obdobju od leta 2009 do maja 2014. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumentom ne razpolaga. Prosilec se je na odločitev organa pritožil in navedel, da mora organ po zakonu voditi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom o vrsti in številu pokopov ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil. Pritožbene navedbe, da mora organ razpolagati z evidenco umrlih oseb so neutemeljene, saj predstavljajo širitev zahteve. Prosilec ne more v pritožbi širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je Pooblaščenec vezan na prvotno zahtevo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot tako tudi obravnavati.
ODLOČBA:Številka: 090-191/2014/4
Datum: 24. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/14 in 50/14, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Pogrebnega podjetja Maribor d.d., Cesta XIV. divizije 39 a, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2102 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 09001-18/2014 z dne 9. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 09001-18/2014 z dne 9. 7. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 12. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je v zahtevi navedel, da kot vodilno podjetje na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti na lokalnem območju izvaja celostno analizo krajevno običajnih pokopov. Pridobiti želi informacije o številu in vrsti pokopov (klasični, žarni) za leta od 2009 do maja 2014 za pokopališča Malečnik, Kamnica, Urban, Gaj nad Mariborom in Limbuš.
Organ je z odločbo št. 09001-18/2014 z dne 9. 7. 2014 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj dokumenti ne obstajajo. V obrazložitvi je navedel, da med naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti sodi tudi del nalog mestne uprave iz področja gospodarskih javnih služb, med njimi tudi upravljanje pokopališč, kot je določeno v Odloku o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. V postopku je bilo opravljeno poizvedovanje pri javnih uslužbencih, ki opravljajo dela in naloge na delovnem mestu »referent« v Službi za mestne četrti in krajevne skupnosti v Sekretariatu za splošne zadeve mestne uprave mestne občine Maribor, v tistih mestnih četrtih oziroma krajevnih skupnostih, kamor sodi upravljanje pokopališč, za katere so bili zaprošeni podatki. Ugotovljeno je bilo, da se na mestnih četrtih oz. krajevnih skupnostih ne vodijo evidence o številu in vrsti pokopov in da tudi ne razpolagajo z dokumenti, iz katerih bi ti podatki bili razvidni, saj je za opravljanje pogrebnih storitev na posameznem pokopališču sklenjena pogodba s podjetjem, ki izvaja pogrebno dejavnost, tako da ta samostojno vodi evidenco o številu in vrsti pokopov in jih ni dolžan (in jih tudi ne posreduje) mestnim četrtim oziroma krajevnim skupnostim, na območju katerih opravlja dejavnost. Podjetja, ki izvajajo pogrebno dejavnost na navedenih pokopališčih, niso gospodarske družbe pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali drugih oseb v smislu ZDIJZ-C, zaradi česar tudi niso zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja. Oran ugotavlja, da z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni zahtevani podatki, mestna uprava ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, zato je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti.
Prosilec je v pritožbi z dne 29. 7. 2014 navedel, da iz izreka odločbe ni razvidno, ali se zahteva prosilca zavrne ali pa se ji ugodi. Obrazložitev odločbe torej ni skladna z izrekom, zato se odločbe ne da preizkusiti. Nadalje prosilec navaja, da organ pojasnjuje, da mestne četrti in krajevne skupnosti ne vodijo evidence o številu in vrsti pokopov oziroma ne razpolagajo z dokumenti, iz katerih bi bili ti podatki razvidni. Organ pojasnjuje, da je na posameznih pokopališčih sklenil pogodbe za opravljanje pogrebnih dejavnosti s podjetji, ki samostojno vodijo evidenco o številu in vrsti pokopov, le-ta pa niso dolžna posredovati podatka o številu in vrsti pokopov mestnim četrtim oz. krajevnim skupnostim organa, hkrati pa tudi niso zavezanci za posredovanje podatkov po ZDIJZ. Prosilec v zvezi s to obrazložitvijo organa izpostavlja, da so organ, oz. krajevne skupnosti, dolžne voditi zahtevane podatke po 23. členu Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in po drugem odstavku 6. člena v povezavi z drugim odstavkom 3. člena Odloka o pokopališkem in pogrebnem redu na območju Mestne občine Maribor. 23. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč določa, da mora komunalna organizacija združenega dela oz. krajevna skupnost voditi evidenco umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču. Drugi odstavek 3. člena Odloka o pokopališkem in pogrebnem redu na območju Mestne občine Maribor določa, da s pokopališči Malečnik, Kamnica, Urban, Gaj nad Mariborom, Razvanje Hoče, Slivnica in Miklavž upravljajo krajevne skupnosti mestne občine, na območju katerih se ta pokopališča nahajajo. Drugi odstavek 6. člena istega odloka pa določa, da upravljavci vodijo evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču. Prosilec nadalje navaja, da 4. člen Odloka natančno določa, katere pogrebne storitve lahko krajevna skupnost prenese na izvajalce in te so: izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame in zaščita sosednjih grobov in prva ureditev groba. Tako krajevne skupnosti, ki upravljajo s pokopališči, na izvajalce ne morejo prenesti vodenje zakonskih evidenc. Iz navedenega izhaja, da je prosilec od organa zahteval zgolj podatke, ki jih je ta dolžan voditi po zgoraj citiranih predpisih, zato obrazložitev, da organ z dokumentom ne razpolaga, ni pravno vzdržna in dopustna. Prosilec zato predlaga, da Pooblaščenec pritožbi ugodi in odloči, da organ prosilcu posreduje evidenco umrlih za navedena pokopališča v navedenem obdobju, s prekritjem imen in priimkov fizičnih oseb.
Z dopisom št. 09001-18/2014 z dne 8. 8. 2014 je organ pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-191/2014/2 z dne 29. 8. 2014 organ zaprosil, da mu posreduje manjkajočo dokumentacijo ter da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca.
Organ je z dopisom št. 09001-18/2014 z dne 12. 9. 2014 posredoval manjkajočo dokumentacijo, hkrati pa še navedel, da mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, na območju katerih se nahajajo pokopališča, za katera so bili zaprošeni podatki o vrsti pokopov, ne vodijo evidenc o tem, saj pogrebne storitve na posameznih pokopališčih opravljajo podjetja na podlagi sklenjenih pogodb. Ta sicer z zaprošeno dokumentacijo razpolagajo, vendar ne gre za podjetja, ki bi bila zavezanca po ZDIJZ. Gre za podjetja Yamaco d.o.o. in HELP d.o.o., katerih redni izpis iz registra so priložili dopisu.
Organ je dne 10. 9. 2014 izdal tudi sklep o popravi pomote št. 09001-18/2014, v katerem je v izreku odločbe dodal besedi »se zavrne«, tako da je iz izreka odločbe sedaj razvidno, da se zahteva prosilca zavrne, saj dokumenti ne obstajajo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku najprej razjasniti kaj je predmet zahteve in ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Iz zahteve prosilca je razvidno, da zahteva podatek (statistiko) o številu in vrsti pokopov (klasični ali žarni pokop za obdobje od leta 2009 do maja 2014 za določena pokopališča. Da iz zahteve izhaja, da želi zgolj številčne podatke je mogoče sklepati tudi iz tabele, ki jo je prosilec posredoval organu skupaj z zahtevo, kjer so navedena pokopališča in posamezna leta, ter možnost vnosa števila posameznih klasičnih in žarnih pokopov v posameznem letu za posamezno pokopališče.
Iz pritožbe prosilca pa kasneje izhaja, da prosilec zahteva evidenco umrlih oseb za navedena pokopališča za zgoraj določeno obdobje, s prekritjem imen in priimkov fizičnih oseb, saj navaja, da je organ dolžan takšno evidenco voditi v skladu s 23. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90 in 2/04 - ZZdrI-A, v nadaljevanju ZPPDUP).
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da iz zahteve prosilca jasno izhaja, kaj je zahteval (število in vrsta pokopov) in organ je v okviru zahtevka tudi odločil. 23. člen ZPPDUP krajevnim skupnostim res nalaga dolžnost, da vodijo evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču, ne nalaga pa jim dolžnosti, da vodijo evidenco o vrsti pokopov (klasični ali žarni), kot je to zahteval prosilec. Organ je tudi večkrat pojasnil, da je opravil poizvedbo pri javnih uslužbencih v tistih mestnih četrtih oz. krajevnih skupnostih, za katera so bili zaprošeni podatki, vendar je ugotovil, da mestne četrti oz. krajevne skupnosti ne vodijo evidence o številu in vrsti pokopov in tudi ne razpolagajo z dokumenti, iz katerih bi bili ti podatki razvidni. Organ je pojasnil tudi, da s temi podatki razpolagajo podjetja, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za izvajanje pogrebne dejavnosti, vendar ta podjetja niso zavezana na podlagi ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da s podatki o vrsti in številu pokopov, ne razpolaga. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z navedenimi dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ natančno pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga in kdo z njimi razpolaga. Pooblaščenec je zato ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pritožbene navedbe, da organ mora razpolagati z evidenco umrlih oseb za pokopališča Malečnik, Kamnica, Urban, Gaj nad Mariborom in Limbuš za leta 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 in za obdobje od januarja do maja 2014, so neutemeljene, saj pritožba v tem delu predstavlja širitev zahteve. Prosilec ne more v pritožbi širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je Pooblaščenec vezan na prvotno zahtevo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot tako tudi obravnavati. Navedeno pomeni, da evidenca umrlih za zgoraj navedena pokopališča v obdobju od 2009 do maja 2014, ni predmet tega pritožbenega postopka in Pooblaščenec o dostopu do tega dokumenta ni odločal.
Pooblaščenec v zvezi s pritožbeno navedbo, da iz izreka odločbe organa ni razvidno, ali se zahtevi prosilca ugodi ali se zahteva zavrne, pojasnjuje, da je organ s sklepom št. 09001-18/2014 z dne 10. 9. 2014 navedeno pomanjkljivost že odpravil, zaradi česar je Pooblaščenec ni štel za bistveno, saj navedena pomanjkljivost na vsebinsko odločitev v pritožbenem postopku ne bi imela vpliva.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zaradi česar pogoji za obstoj informacije javnega značaja glede teh dokumentov niso izpolnjeni. Izpodbijana odločba organa je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka PooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,pooblaščenka