Prosilka - Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
+ -Številka: 090-90/2014/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala vpogled v najemne pogodbe za neprofitna stanovanja, ki so bila dodeljena zaposlenim pri organu in mestni upravi ter njihovim družinskim članom. Organ je zahtevo zavrnil, ker ni mogel identificirati zahtevanih dokumentov, saj se zaposlitev najemnikov ne zapiše v najemno pogodbo niti se ne vodi v kakšni drugi evidenci. Pooblaščenec je ob obravnavi pritožbe ugotovil, da je ta neutemeljena, saj organ, razen s hudo kršitvijo varstva osebnih podatkov (uparjanje kadrovskih evidenc in evidence najemnikov) ne bi mogel identificirati zahtevanih dokumentov, poleg tega pa tudi ni dolžan analizirati ali uparjati podatkov.ODLOČBA:
Številka: 090-90/2014/2
Datum: 24. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi _____________ (v nadaljevanju: prosilka), z dne 4. 4. 2014, zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 36-1717/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 21. 2. 2014 od organa zahtevala vpogled v sklenjene najemne pogodbe za neprofitna stanovanja za delavce oziroma uslužbence organa ali njihove svojce in zaposlene v mestni upravi od leta 2007 do 2014.
Organ je zahtevo prosilke z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil. Pojasnil je pravne podlage in postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem, med drugim tudi, da prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem vlogam priložijo potrdila delodajalcev o dohodkih in delovni dobi. Podatki o zaposlitvi prosilcev, ki so bili na razpisu uspešni, se v najemno pogodbo ne zapišejo, niti se ne vodijo v nobeni drugi evidenci organa. Organ je tako ugotovil, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga oziroma jih nikakor ne more identificirati po kriterijih, ki jih je navedla prosilka v svoji zahtevi.
Prosilka je 4. 4. 2014 pri organu na zapisnik vložila pritožbo, v kateri je želela, da Pooblaščenec preveri regularnost odločbe. Menila je, da nimajo vsi ljudje enakih možnosti, ker naj bi se le nekaterim ugodilo, ko zaprosijo za drugo stanovanje, in da je zaradi dolgoletnih zapletov z organom, na nek način kaznovana. Nadalje je navedla, da se s tem krši ustavni zakon – enakost pred zakonom, ker se glede liste A in B ne omogoča vsem enakih možnosti (tistim, ki so uvrščeni na listo B, naj bi zakon omogočal večjo kvadraturo stanovanj in posledično boljša stanovanja na boljših lokacijah).
Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo sicer izpodbija v celoti, ni pa navedla nobenih konkretnih pravno relevantnih pritožbenih razlogov za izpodbijanje.
Pooblaščenec se v celoti sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in dodatno pojasnjuje, kot je organ že pojasnil v izpodbijani odločbi, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja. Torej dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima ali če jih po iskalnih kriterijih, ki jih je definiral prosilec, nikakor ne more najti, jih prosilcu, logično, ne more posredovati.
Pooblaščenec ob reševanju prosilkine pritožbe ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje iz najemnih pogodb, ki jih je organ sklenil za oddajo neprofitnih stanovanj, s katerimi sicer razpolaga, lahko identificiral tiste, katerih stranke (najemniki) so zaposleni pri organu ali v mestni upravi oziroma so (še manj verjetno) njihovi družinski člani. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga, ali je nikakor ne more identificirati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati oziroma uparjati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, pri čemer je v konkretnem primeru več kot očitno, da organ ne razpolaga z bazo, v kateri bi lahko po kriteriju zaposlitve identificiral najemne pogodbe. Tega pa brez hude kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov (če bi na primer uparil kadrovsko evidenco z evidenco najemnikov neprofitnih stanovanj) nikakor ne bi mogel storiti (četudi bi se njegove obveznosti po ZDIJZ raztezale na analizo oziroma uparjanje podatkov, s katerimi sicer razpolaga (kar se, kot že pojasnjeno, ne).
Pritožbene navedbe prosilke, ki se nanašajo na domnevno neenako obravnavanje prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in zatrjevano protiustavnost predpisov, ki urejajo oddajanje neprofitnih stanovanj v najem, v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja niso pravno relevantne.
Pooblaščenec je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka